V skladu s poravnavo, v katero je privolilo mesto, bo vsak deležnik skupinske tožbe prejel 21.500 dolarjev in dodatnih 2500 dolarjev tisti, ki so jim bili izdani pozivi, naj se zglasijo na sodišču.

Plačilo odškodnine je mestu naložilo sodišče. Skupno bo mesto plačalo okoli 6 milijonov dolarjev.

Po smrti temnopoltega Floyda, ki ga je med prijetjem ubil beli policist, so po ZDA izbruhnili hudi protesti, ki so bili večinoma mirni, ponekod pa je prišlo do nasilja. Policisti so poleg nasilnežev aretirali tudi številne mirne protestnike, ki niso bežali, ampak so se ob opozarjanju na kršenje ustave in grožnjah s tožbami pustili vkleniti.

Zdajšnji dogovor vključuje približno 300 protestnikov, približno 90 pa se jih je z mestom že poravnalo posebej. Sodišče je namreč ugotovilo, da so bile aretacije mirnih protestnikov neupravičene in so kršile ustavo, višino odškodnine pa je prepustilo dogovoru med odvetniki in mestom. Gre za najobsežnejšo tovrstno poravnavo doslej.

Doslej največjo tovrstno odškodnino je prav tako po tožbah in odločitvi sodišča plačal Washington. Policija je tam leta 2000 množično zapirala protestnike proti globalizmu v času letnega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke. Protestniki so dobili po 18.000 dolarjev odškodnine, kar je proračun stalo 13,7 milijona dolarjev.

Obsodba policistov

Tou Thao, Alexander Kueng in Thomas Lane so pomagali nekdanjemu za umor obsojenemu kolegu Dereku Chauvinu pri aretaciji Floyda, ki je umrl zaradi zadušitve, ko mu je Chauvin devet minut in pol klečal na vratu in ga dušil.