"Nič več, nič manj. Z drugimi besedami, oni nam zaračunajo davek ali carino, mi pa jim zaračunamo popolnoma enak davek ali carino. Zelo preprosto," je novinarjem ob podpisu ukaza v Ovalni pisarni Bele hiše povedal Trump in dodal, da je to pošteno. Pri tem je povedal, da bodo kot dajatev, ki omejuje ameriški izvoz, upoštevali tudi davek na dodano vrednost oziroma podobne oblike davkov.

Trump je doslej že uvedel dodatne carine na uvoz iz Kitajske v vrednosti 10 odstotnih točk in 25-odstotne carine na ves uvoz jekla in aluminija. Uvedbo 25-odstotnih carin na ves uvoz blaga iz Mehike in Kanade, dveh najbližjih trgovinskih partneric, pa je za zdaj odložil.

Vzajemne carine bodo ZDA uvedle proti vsem državam sveta, vključno s trdnimi zaveznicami ZDA, kot so Evropska unija in njene članice. Pri tem je Trump zatrdil, da so ameriške zaveznice pri trgovinskih vprašanjih do ZDA velikokrat manj prijazne od ameriških sovražnikov. Kot "absolutno brutalnega" je omenil EU.

Trumpov ukaz ministru za trgovino Howardu Lutnicku in še ne potrjenemu trgovinskemu predstavniku ZDA Jamiesonu Greerju nalaga, da v 180 dneh na podlagi poročila za vsako partnerico posebej ocenita, ali so potrebni ukrepi, ki zagotavljajo vzajemnost, poroča televizija NBC.

Višji svetovalec Bele hiše za trgovino in proizvodnjo Peter Navarro je v pogovoru z novinarji pred izdajo ukaza dejal, da je zaradi delovanja velikih izvoznic v ZDA nastalo na milijarde dolarjev zunanjetrgovinskega primanjkljaja za največje svetovno nacionalno gospodarstvo, in posebej omenil davek na dodano vrednost v EU-ju, zaradi katerega je po njegovih besedah ameriško blago na tej strani Atlantika trikrat dražje.

"Ni čudno, da nam Nemčija proda osemkrat več avtomobilov, kot mi njim. Predsednik Trump tega ne bo več dopuščal," Navarrove besede navaja NBC.

Blagovna menjava med EU-jem in ZDA

Podjetja iz EU-ja, ki imajo enotno trgovinsko politiko, so sicer leta 2023 (podatkov za lani še ni na voljo) v ZDA izvozila za 502,3 milijarde evrov blaga, od tam pa uvozila za 346,5 milijarde evrov. EU je tako v blagovni menjavi imel 155,8 milijarde evrov presežka.

Sorodna novica "Trgovinska vojna bi lahko zatresla temelje ameriškega gospodarstva"

Za okoli 73 odstotkov vsega blaga, uvoženega iz ZDA v EU, je po podatkih Evropske komisije veljala ničelna carinska stopnja. Ob upoštevanju tega je za uvoženo blago iz ZDA v EU, kot piše v pred kratkim objavljeni analizi mednarodne finančne skupine ING, veljala efektivna povprečna carinska stopnja 3,95 odstotka, medtem ko je za blago, iz EU-ja izvoženo v ZDA, na drugi strani velike luže veljala efektivna povprečna carinska stopnja 3,5 odstotka.

Partnerici sta si bili tako po medsebojni carinski obravnavi uvoženega blaga precej blizu, so pa bile razlike večje pri določenih vrstah blaga.

V zadnjih dneh se najpogosteje omenjajo avtomobili, pri katerih je v EU-ju carinska stopnja pri 10 odstotkih, v ZDA pa pri 2,5 odstotka. Precejšnje so še razlike pri hrani ter pijačah in tobaku, pri čemer je carinska stopnja v EU-ju za ameriško blago za okoli tri odstotne točke višja od carinske stopnje v ZDA za evropsko blago.

Pri izdelkih predelovalne industrije sta stopnji tako rekoč izenačeni, pri nekaterih skupinah je evropska carinska obravnava celo malenkost ugodnejša od ameriške. EU medtem nekoliko slabše obravnava ameriško blago, kot ZDA evropskega pri strojih in transportni opremi, a je razlika manjša od ene odstotne točke.