Veleposlaništvo je v petek obkolila policija, ki je nato po navedbah mehiških oblasti na silo vstopila v poslopje in aretirala Glasa. "To je očitna kršitev mednarodnega prava in suverenosti Mehike," je omrežju X sporočil mehiški predsednik Andrés Manuel López Obrador.

López Obrador je napovedal tudi, da bo zoper Ekvador na Meddržavno sodišče v Haagu vložil tudi tožbo.

Mehiška zunanja ministrica Alicia Bárcena je po akciji ekvadorskih sil sporočila, da Mehika zaradi kršitve dunajske konvencije o diplomatskih odnosih in poškodbah, ki da jih je utrpelo mehiško diplomatsko osebje, nemudoma prekinja diplomatske odnose z Ekvadorjem.

Napovedala je takojšen odhod diplomatskega osebja, ki bo iz Ekvadorja s komercialnim letom odpotovalo danes.

Kmalu zatem je odnose z Ekvadorjem prekinila tudi Nikaragva, ki je vdor v veleposlaništvo označila za "nenavaden in obsodbe potreben incident". V soboto so vdor v mehiško veleposlaništvo obsodili tudi Argentina, Bolivija, Brazilija, Čile, Kolumbija, Kuba, Peru in Venezuela.

Kritičen je bil tudi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Gutteres, ki je pozval obe strani, naj spor rešita po miroljubni poti, navaja AFP.

Ekvadorska zunanja ministrica Gabriela Sommerfeld pa je v soboto Mehiko obtožila vmešavanja v notranjo politiko, ker je Glasu zagotovila politični azil, vdor v veleposlaništvo pa je utemeljila z "odstranitvijo grožnje, da bi se Glas izognil sojenju".

Glas je bil leta 2017 obsojen sprejemanja podkupnin v zameno za podelitev javnih razpisov brazilskemu gradbenemu podjetju Odebrecht. Kazen je že odslužil, a je bil zanj nov zaporni nalog izdan v okviru nove preiskave v ločenem primeru.

Nekdanji ekvadorski podpredsednik Glas, ki je položaj zasedal v času levičarskega predsednika Rafaela Corree, se je na mehiško veleposlaništvo zatekel decembra lani, potem ko so oblasti zanj zaradi suma korupcije izdale nalog za aretacijo.

V petek so nato mehiške oblasti uradno odobrile njegovo prošnjo za azil, kar je razjezilo Quito in poglobilo diplomatski spor med državama. Ekvadorski predsednik Daniel Noboa je dejal, da gre za nezakonito dejanje, češ da ni mogoče podeliti azila obsojenemu ali preganjanemu zaradi kaznivih dejanj, proti kateremu poteka postopek pred rednimi sodišči.

Correa je bil na položaju do leta 2017. Leta 2020 je bil v odsotnosti obsojen v okviru obsežne preiskave politične korupcije, trenutno živi v Belgiji.