Tožilci so proti policistki vložili obtožnico za uboj 1. in 2. stopnje, pri prvi točki obtožnice so ji očitali malomarno uporabo strelnega orožja, pri drugi pa povzročitev smrti zaradi malomarnosti in nepotrebno tveganje. Sama je trdila, da se je zmotila, namesto paralizatorja je uporabila pištolo in 20-letnika ubila.

12-članska porota je odločitev sprejela po štirih dneh.

Policistka je s kolegi 11. aprila v Brooklyn Centru pri Minneapolisu ustavila avtomobil, ki ga je vozil Wright, zaradi pretečene veljavnosti registrskih tablic. Njen kolega Anthony Lucky je ob preverjanju podatkov ugotovil, da je za Wrighta izdan nalog za aretacijo, ker ni prišel na sodno obravnavo zaradi obtožbe o posedovanju strelnega orožja. Wrighta so policisti s tem seznanili in mu ukazali, naj stopi iz avtomobila, kar je storil. Ko ga je policistka skušala vkleniti, jo je odrinil in se zaprl nazaj v avtomobil, policistka je vanj usmerila pištolo in mu zagrozila z elektrošokom. Po nekaj grožnjah je pritisnila na sprožilec in ga ubila, nato pa je med preklinjanjem dejala, da ga je ustrelila, ker je zagrabila napačno orožje, zaradi česar bo morala v zapor.

Dogajanje so posnele telesne kamere policistov in porota je posnetke videla. Policistka je na sojenju trdila, da ni želela nikogar poškodovati, da ji je izredno žal, vendar je bila aretacija kaotična in se je zmotila pri orožju. S pištolo ni nameravala streljati, je zagotovila.

Sodba bo znana 18. februarja, policistkini odvetniki so si prizadevali, da bi jo do takrat ob plačilu varščine pustili na prostosti, a je na ta predlog sodnica Regina Chu odvrnila, da je ne more obravnavati drugače kot druge obsojence.

Nasprotniki policijskega nasilja pozdravili odločitev porote

Pred sodiščem je bila ob izreku odločitve porote zbrana množica, večinoma nasprotnikov policijskega nasilja, ki so odločitev pozdravili. Mama ubitega Wrighta je po poročanju BBC-ja v odzivu dejala, da je šlo za dolg boj za pravico.

Wrightova smrt aprila lani je še dodatno prilila ogenj v razgretih razmerah, namreč takrat so, prav tako v Minneapolisu, sodili belemu policistu Dereku Chauvinu, ki je med poskusom aretacije ubil temnopoltega osumljenca Georgea Floyda. Ta primer je po ZDA sprožil silovite in tudi nasilne proteste proti policiji in proti simbolom rasizma.