Chauvin je temnopoltega, neoboroženega 46-letnega Floyda umoril v Minneapolisu 25. maja lani, ko mu je med aretacijo klečal na vratu devet minut in pol in ga zadušil. Dogodek, ki je bil posnet, je močno razburil ameriško in svetovno javnost, v ZDA pa je sprožil množične proteste proti rasizmu in policijskemu nasilju.

Kazen, ki jo je sodnik dosodil Chauvinu, je po poročanju ameriške agencije Associated Press ena najdaljših zapornih kazni, dosojenih policistu zaradi uboja temnopoltega človeka.

A družina ubitega Floyda in številni drugi so razočarani. Kazen je precej nižja od 30 let, kolikor je predlagalo tožilstvo. Ob dobrem obnašanju pa bi lahko 45-letni Chauvin zapor zapustil že po odsluženih dveh tretjinah kazni oziroma 15 letih.

Floydov brat Terrence Floyd je zahteval, da se Chauvinu dosodi najvišja možna kazen, 40 let zapora, poroča BBC.

Sodnik je pri določanju kazni sicer presegel smernice zvezne države Minnesota, po katerih naj bi dosodil 12,5-letno kazen. Tožilec Matthew Frank je sodnika pozval, naj preseže smernice, in da je "mučenje" pravi izraz za opis tega, kar je policist naredil Floydu. Chauvinov odvetnik Eric Nelson pa je celo predlagal, naj mu sodnik dosodi zgolj pogojno kazen. Med sojenjem je Nelson dejal, da je Chauvin "storil napako v dobri veri".

Chauvinova mati, Carolyn Pawlenty, je stopila v bran svojemu sinu, za katerega je dejala, da ni rasist, agresiven in brezsrčen, ampak da je "dober človek". Chauvin se družini človeka, ki ga je ubil, sicer ni opravičil.

Odvetnik družine Floyd Ben Crump je izrazil delno zadovoljstvo, a tudi upanje, da bo Chauvinu dosojena najvišja možna kazen na prihajajočem zveznem sojenju zaradi kršenja človekovih pravic. "Prava pravica v Ameriki bo, ko se črnski moški in črnske ženske in temnopolti ljudje ne bodo bali, da jih bo policija ubila samo zaradi barve njihove kože. To bi bila prava pravica," je dejal Crump.