Senatna parlamentarka Elizabeth MacDonough je v četrtek odločila, da predlog za povišanje minimalne plače glede na senatni poslovnik ne more biti del stimulacijskega svežnja.

Parlamentarka ima v senatu nalogo razlage pravil, kar je tokrat morala storiti, ker demokrati potrjujejo predlog zakona po posebnem postopku, ki onemogoča obstrukcijo republikancev. Ti so vsi enotno proti predlogu predsednika Joeja Bidna, čeprav ga podpira velika večina Američanov. Demokrati, ki imajo tesno večino v obeh domovih kongresa, ga bodo morali zato sprejeti sami.

Biden je izrazil razočaranje, ker povišanja minimalne plače ne bo v zakonu, vendar je hkrati pozval k njegovi hitri potrditvi. Predstavniški dom bo o predlogu, ki vsebuje povišanje minimalne plače, glasoval danes, kar pomeni, da ga bo v primeru skoraj zanesljive potrditve moral pozneje potrditi še enkrat brez tega.

Demokrati bi lahko sicer zanemarili mnenje parlamentarke in predlog zakona za boj proti pandemiji covida-19 potrdili z 51 glasovi, vendar takšen prelom s tradicijo Bidnu ni všeč.

Povišanju minimalne plače je sicer nasprotoval demokratski senator Joe Manchin iz Zahodne Virginije, pa tudi Kyrsten Sinema iz Arizone je imela zadržke. Zaradi razdeljenosti senata na 50 proti 50, pri čemer ima odločilni glas večine podpredsednica Kamala Harris, demokrati ne bi smeli izgubiti niti enega samega glasu.

Po drugi strani lahko to povzroči spore znotraj stranke, saj si njeno levo krilo odločno prizadeva za povišanje minimalne plače, ki je že od leta 2009 določena pri 7,25 dolarja na uro.

Stimulacijski zakon je bil najboljša priložnost za povišanje minimalne plače, saj bo to kot ločen poseben zakon še težje sprejeti. Morda bodo povišanje minimalne plače vključili v napovedan predlog zakona o obnovi infrastrukture v ZDA, kjer pa se bodo spoprijeli z grožnjo obstrukcije oziroma filibustra.

V senatu je za večino zakonov potrebnih 60 glasov, s čimer se odpravi nevarnost filibustra. Demokrati razmišljajo, da bi filibuster popolnoma odpravili, kot so ga pred leti za sodne kandidate, vendar jih je strah, da se jim bo to maščevalo, kot se jim je to dejansko prav pri sodnih kandidatih, ko so večino prevzeli republikanci.

V štirih letih mandata nekdanjega predsednika Donalda Trumpa in republikanske večine v senatu demokrati niso imeli nobene možnosti, da ustavijo sodna imenovanja, vključno s kar tremi konservativnimi vrhovnimi sodniki.