Protestniki so se zbrali pod geslom V obrambo miru, da bi tako spomnili na 462 aktivistov, ki so bili po podatkih tamkajšnjega varuha človekovih pravic ubiti od leta 2016.

Nekateri protestniki so nosili transparente levičarske gverilske skupine Farc, ki je leta 2016 s tedanjimi oblastmi podpisala mirovni sporazum in tako končala polstoletni oboroženi konflikt ter postala politična stranka.

Zadnja še aktivna gverilska skupina je po podpisu sporazuma tako ostala Nacionalna osvobodilna fronta (ELN) z okoli 1.500 člani. Poleg nje so za večino smrti po oceni tožilstva odgovorne oborožene skupine trgovcev z mamili.

"Pobijajo nas, toda rojevajo se semena življenja in dostojanstva," je na shodu v prestolnici Bogoti dejal eden od protestnikov.

Na protestih tudi predsednik države

Protesta v pristaniškem mestu Cartagena se je udeležil tudi kolumbijski predsednik Ivan Duque, a del protestnikov, sodeč po posnetkih, objavljenih na družbenih omrežjih, nad njegovo prisotnostjo ni bil ravno navdušen. "Danes smo združeni v boju proti nasilju in trgovini z mamili, zaradi katerih oborožene skupine napadajo družbene voditelje v državi," je pred shodom dejal Duque.

Protesti so izbruhnili po uboju aktivistke Marie del Pilar Hurtado v severnem delu Kolumbije pretekli mesec.

Oboroženi konflikti so v Kolumbiji od leta 1958 zahtevali najmanj 260.000 življenj, sedem milijonov ljudi je bilo prisiljenih zapustiti svoje domove.