Odločitev odmeva v ameriških medijih, po prvih odzivih poznavalcev pa tožba najverjetneje ne bo pripeljala nikamor, je za Radio Slovenija poročal Andrej Stopar.

Tožba Trumpa, ki po odhodu iz Bele hiše ni mogel prodreti do širšega občinstva s svojim blogom, zdaj pa se je spet aktiviral z javnimi zborovanji, sodi v niz obtožb ameriške desnice, da je na družbenih omrežjih nenehno tarča cenzorjev.

"Zahtevamo konec prepovedi iz ozadja, konec poskusov utišanja, uvrščanja na črne sezname, brisanja in ukinjanja, ki ga tako dobro poznamo. Obenem zahtevamo takojšnjo obnovitev računov in kazenske ukrepe proti tem velikanom družbenih omrežij. Tehnološke družbe morajo prevzeti odgovornost. To bo ključna bitka za zaščito prvega ustavnega določila, in prepričan sem, da bodo na koncu dosegli zgodovinsko zmago za svobodo Amerike in hkrati svobodo izražanja," je dejal Trump.

Tožba je naperjena tudi proti t. i. sekciji 230 zakona o komunikacijski dostojnosti, ki od leta 1996 opredeljuje delovanje spleta in omogoča podjetjem odstranjevanje objav, ki kršijo njihove standarde, obenem pa niso odgovorni za objave tretjih strani.

Trump je to že skušal spremeniti lani z izvršnim ukazom, a ga je njegov naslednik Joe Biden po prihodu v Belo hišo izničil. Praksa sicer kaže, da konservativci nimajo takšnih težav na omrežjih, kot trdijo, in tudi nekdanji predsednik je nemoteno objavljal tudi skrajno sporne in neresnične izjave, dokler 6. januarja ni vse skupaj pljusknilo čez rob.

Do zdaj podobne tožbe niso naletele na razumevanje sodišč in poznavalci dvomijo, da bo tokrat drugače. A Trumpov cilj najbrž niti ni zmaga, ampak nadaljnje majanje ugleda tehnoloških velikanov in opozarjanje nase. Prihodnje leto so vmesne volitve, uvertura v splošne volitve leta 2024.