Kissinger je umrl na svojem domu v Connecticutu, so sporočili iz njegove družbe za geopolitično svetovanje Kissinger Associates in dodali, da ga bodo pokopali v družinskem krogu, pozneje pa bo sledila še javna slovesnost v New Yorku.

Eden najvplivnejših ameriških diplomatov je bil v 70. letih prejšnjega stoletja svetovalec za nacionalno varnost in državni sekretar republikanskega predsednika Richarda Nixona in je tako sodeloval pri številnih prelomnih svetovnih dogodkih. Prizadevanja na Bavarskem rojenega judovskega begunca (v ZDA je z družino pribežal leta 1938) so privedla do diplomatskega odprtja Kitajske, otoplitve ameriško-sovjetskih odnosov in pogovorov obeh velesil o nadzoru nad orožjem, prispeval je k izboljšanju odnosov med Izraelom in njegovimi arabskimi sosedami ter k pariškim mirovnim sporazumom s Severnim Vietnamom.

Čeprav se je po Nixonovem odstopu leta 1974 zaradi škandala Watergate njegov vpliv glavnega tvorca ameriške zunanje politike na svetovne dogodke zmanjšal, je ostal zunanji minister tudi pod Nixonovim naslednikom Geraldom Fordom. Po zmagi demokrata Jimmyja Carterja se je njegov vpliv močno zmanjšal, naslednji predsednik, republikanec Ronald Reagan, pa se je od njega popolnoma distanciral.

Eden najspornejših Nobelovih nagrajencev

Mnenja o Kissingerjevi zapuščini so deljena – nekateri ga označujejo za diplomatskega genija, drugi pa poudarjajo predvsem njegovo sporno podporo protikomunističnim diktaturam, na primer v Latinski Ameriki, kjer je med drugim podpiral Pinochetovo diktaturo v Čilu, zaradi česar je bil označen tudi za vojnega zločinca. Nekatere države so zato pozivale k njegovi aretaciji ali zaslišanju.

Kritiki poudarjajo tudi njegovo vlogo pri odločitvi ZDA za bombardiranje Kambodže med vietnamsko vojno. Predsedniku Nixonu je namreč svetoval, naj bombardira to državo, čeprav ZDA z njo niso bile v konfliktu, da bi s tem prisilil Severni Vietnam k pogajanjem. V bombardiranju so ZDA na Kambodžo odvrgle kar 540.000 ton bomb in ubile do 150.000 civilistov. V sporu med Indijo in Pakistanom so Kissingerju očitali, da se je preveč nagnil na pakistansko stran.

Leta 1973 je skupaj s severnovietnamskim politikom Le Ducom Thojem prejel eno najspornejših Nobelovih nagrad v zgodovini, in sicer za vlogo pri t. i pariških mirovnih pogovorih, ki so prinesli premirje med Severnim in Južnim Vietnamom. Le DucTho je nagrado zavrnil s pojasnilom, da miru v resnici še ni, zaradi izbora pa sta odstopila dva člana Nobelovega odbora.

Nekdanji predsednik Ford je Kissingerja označil za "super državnega sekretarja", vendar je opozoril tudi na njegovo zajedljivost in samozaverovanost, ki so ju kritiki imeli za preganjavico in sebičnost. Tudi Ford je dejal: "Henry v svoji glavi ni nikoli naredil napake." Kissinger sam je nekoč dejal, da je moč glavni afrodiziak.

Julijsko nepričakovano srečanje s Šijem

Po zmagi demokratskega predsednika Jimmyja Carterja se je Kissinger umaknil iz Bele hiše in ustanovil svetovalno podjetje, ki je svetovalo svetovni podjetniški eliti. Bil je član upravnih odborov podjetij in različnih forumov za zunanjo politiko in varnost, pisal je knjige in v medijih neredko komentiral dogajanje na mednarodnem političnem parketu.

Kissinger je ostal politično in diplomatsko dejaven vse do svojih zadnjih dni – še letos je izdal knjigo o slogu vodenja in pričal pred ameriškim senatnim odborom o jedrski grožnji, ki jo predstavlja Severna Koreja. Julija letos je nepričakovano obiskal Peking in se srečal s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom.

"Cenjeni stari prijatelj Kitajske"

Iz ZDA in sveta se vrstijo odzivi na smrt Henryja Kissingerja. Nekdanji predsednik ZDA George W. Bush ga je opisal kot enega najzanesljivejših glasov v zunanji politiki. "ZDA so s smrtjo Henryja Kissingerja izgubile enega svojih najzanesljivejših in najizrazitejših glasov v zunanji politiki," je dejal Bush. Dodal je, da Kissingerjev vzpon od nemškega begunca do vrha zunanjepolitičnega odločanja v ZDA "pove veliko tako o njegovi veličini kot o veličini Amerike".

Kitajski veleposlanik v ZDA Šje Feng je Kissingerja označil kot starega prijatelja Kitajske in se poklonil diplomatu, ki je bil ključen pri normalizaciji odnosov med ZDA in Kitajsko. "To je velikanska izguba za obe državi pa tudi za ves svet. Zgodovina si bo zapomnila njegov prispevek k normalizaciji kitajsko-ameriških odnosov. Vedno bo ostal živ v srcih kitajskega ljudstva kot najbolj cenjen stari prijatelj," je poudaril. Tudi kitajska državna televizija CCTV se je poklonila ameriškemu državniku in pozdravila njegov zgodovinski prispevek k odpiranju vrat odnosom med ZDA in Kitajsko.

Japonski premier Fumio Kišida je ravno tako pozdravil prispevek Kissingerja k miru in stabilnosti v Aziji, vključno z normalizacijo diplomatskih odnosov med ZDA in Kitajsko. "Rad bi izrazil svoje iskreno spoštovanje do njegovih velikih dosežkov," je še dodal.

Nemški kancler Olaf Scholz je pohvalil njegovo predanosti čezatlantskemu prijateljstvu. "Vedno je ostal blizu svoji nemški domovini," je zapisal na omrežju X. Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier pa je poudaril pomen Kissingerja za zunanjo politiko ZDA in svetovno povojno politiko. "Izgubili smo impresivnega človeka z neverjetno življenjsko zgodbo. S svojim delom je postavil temelje za konec hladne vojne in za demokratične spremembe v vzhodni Evropi," je dodal nemški predsednik.

Sožalje ob smrti Kissingerja je izrekel tudi britanski zunanji minister David Cameron. "Še pred nekaj meseci smo razpravljali o vprašanjih, kot so vojna v Ukrajini in grožnja, ki jo predstavlja Iran. Tudi pri svojih 100 letih je bil bister. Bil je velik državnik in diplomat, ki ga bomo na svetovnem prizorišču zelo pogrešali," je zapisal na omrežju X.

Ruski predsednik Vladimir Putin je pohvalil prispevek Kissingerja k razvoju ameriško-sovjetskih odnosov ter ga označil za modrega in vizionarskega državnika.