Albright je bila vodja ameriške diplomacije med letoma 1997 in 2001 v administraciji demokratskega predsednika Billa Clintona. Med letoma 1993 in 1997 je bila odposlanka ZDA pri Združenih narodih.

"Vpliv, ki ga je imela na to zgradbo, se čuti vsak dan. Kot prva sekretarka je bila pionirka in je odprla vrata velikemu delu naše delovne sile," je sporočil sedanji tiskovni predstavnik ameriškega State Departmenta Ned Price.

Na obeh položajih si je prizadevala za odločnejši in hitrejši odziv ZDA in mednarodne skupnosti na vojno v Bosni in Hercegovini. Podpirala je ustanovitev sodišča Združenih narodov za vojne zločine, na katerem so sodili Slobodanu Miloševiću in voditeljem bosanskih Srbov.

Podpora Natovemu bombardiranju Jugoslavije

Zavzemala se je za Natovo bombardiranje Zvezne republike Jugoslavije (ZRJ) leta 1999, sicer brez mandata Varnostnega sveta ZN-a, s katerim naj bi prekinili etnično čiščenje na Kosovu, poroča BBC. Nekateri kritiki so pozneje Natovo posredovanje označili tudi kot "vojno Albrightove".

Med prvimi, ki so se poklonili nekdanji sekretarki, je bil aktualni generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, ki jo je označil za "silo svobode" in odkrito zagovornico Nata.

Madelaine Albright se je v ZDA v otroštvu priselila iz Češkoslovaške. Prav njena osebna begunska izkušnja naj bi jo spodbujala, da se je zavzemala za to, da bi ZDA postale velesila, ki uporablja vojaško moč, je za Reuters povedal njen višji svetovalec med vojno v BiH-u James O'Brien.

Prva ameriška visoka uradnica v Severni Koreji

V sklopu neuspešnih prizadevanj za denuklearizacijo je leta 2000 tudi odpotovala v Pjongjang, kjer se je sešla z voditeljem Kim Džong Ilom in s tem postala najvišji ameriški uradnik, ki je obiskal Severno Korejo.

Vodja ameriške diplomacije je bila pravo nasprotje svojih moških predhodnikov v uradnih oblekah. Nekoč je pojasnila, da je nakit diplomatsko orodje. Njene lasne sponke in uhani so pošiljali politična sporočila, še posebej znana pa je bila njena broška s kačo. Nositi jo je začela po opazkah iraškega voditelja Sadama Huseina, ki jo je označil za "strupenjačo brez primere".

Po koncu diplomatske kariere je napisala več knjig in postala ikona mladih žensk, ki so si ob koncu 90. let v svetu moških prizadevale za poslovne priložnosti in spoštovanje na delovnem mestu. "V peklu je posebno mesto za ženske, ki si ne pomagajo med sabo," je večkrat rekla.

Iz Češkoslovaške v ZDA

Madelaine Albright se je leta 1937 rodila v Pragi kot Marie Jana Korbelova. Njena družina se je po nemški okupaciji Češkoslovaške preselila v London. Leta 1948 se je družina preselila v ZDA, kjer je njen oče, sicer diplomat, tudi predaval. Leta 1957 je postala državljanka ZDA.

V 84. letu starosti je umrla zaradi raka. Ob smrti je bila obkrožena z družino in prijatelji, je sporočila njena družina, ki jo je opisala kot "ljubečo mater, babico, sestro in prijateljico" ter "neutrudno zagovornico demokracije in človekovih pravic", poroča francoska tiskovna agencija AFP.