Usodo kipov Lokostrelec in Suličar, znanih pod skupnim imenom Indijanca, zdaj premleva organizacija Chicago Monuments Project (CMP), ki se "namerava spoprijeti s pogosto nepriznano ali pozabljeno zgodovino, povezano s težkimi resnicami chicaške rasne zgodovine", kot navaja na svoji strani.

Sorodna novica Bomo z odstranitvijo kipov lahko odstranili tudi zgodovino?

CMP-ju se zdita kipa neprimerna – kot tudi okoli 40 drugih kipov po Chicagu, o katerih da bo "potrebna javna razprava". Kot so sporočili s CMP-jeve komisije, pristojne za revizijo kipov, sta se Meštrovićeva kipa znašla pod drobnogledom zaradi njune "romantizirane in okrnjene podobe ameriških staroselcev".

Komisija sicer v sklopu "projekta rasnega celjenja in seznanjanja z zgodovino" proučuje 500 javnih spomenikov. Prejšnji teden so objavili popis 41 spomenikov, ki so iz različnih razlogov "problematični".

Med njimi tudi že omenjena staroselca, ki se jim zdita neprimerna. Gre sicer za enega najpomembnejših spomenikov kakega hrvaškega avtorja zunaj Hrvaške.

Med razlogi, s katerimi CMP argumentira spornost izpostavljenih spomenikov, so:
- promoviranje narative o "belski nadvladi",
- podajanje netočnih in/ali ponižujočih značilnosti ameriških staroselcev,
- zaznamovanje posameznikov, povezanih z rasističnimi deli, posilstvi ali genocidom,
- predstavljanje selektivnih, poenostavljenih, enostranskih pogledov na zgodovino,
- nezadostno vključevanje druge plati zgodbe, še posebej ko gre za ženske in nebelce ali teme dela, migracij in grajenja skupnosti,
- ustvarjanje konflikta med skupinami ljudi, ki v teh umetniških delih vidijo dodano vrednost, in tistimi, ki je ne.

Končne odločitve o usodi kipov sicer še niso sprejeli, saj bodo prej sprožili javno razpravo o posameznih delih, navaja Index.

Sprva nameraval postaviti "kavboja in Indijanca"

Meštrović je Lokostrelca in Suličarja ulil v bron leta 1928, izdelavo pa je financiral sklad Benjamina Fergusona. Pet metrov visoka konjeniška kipa (s podstavkom vred segata 11 metrov v višino) pa stojita na zahodnem vhodu v Grant Park. Gre za veličastna kipa, ki prikazujeta oba staroselca v junaški in energični drži.

"Indijanca sta Meštrovićevi najboljši monumentalni skulpturi. Kipa nista preveč očitno stilizirana: mišice konjenikov so skoraj anatomsko realne," je o Meštrovićevem delu pisal hrvaški umetnostni zgodovinar Duško Kečkemet.

Čeprav je Meštrović sprva nameraval uliti kipa "kavboja in Indijanca", se je nazadnje odločil za dva kipa staroselcev, da bi tako ohranil spomin na indijanska plemena, ki so nekoč poseljevala prerije Illinoisa, kjer leži Chicago. Meštrovićeva kipa sta edinstvena tudi zaradi tega, ker nobeden od njiju nima v roki orožja.

Hrvati zgroženi

Na Hrvaškem so nad problematizacijo kipov ogorčeni. Hrvaška ministrica za kulturo Nina Obuljen Koržinek je dejala, da si kipa zaslužita ostati. "Hrvaško ministrstvo za kulturo in ministrstvo za zunanje zadeve bosta prek svojih kanalov poudarila, da je pobuda CMP-ja neprimerna, ker sta Meštrovićeva staroselca mojstrovini, ki pričata o prispevku ameriških staroselcev k zgodovini ZDA," je dejala.

Barbara Vujanović iz Ateljeja Meštrović v Zagrebu in Dalibor Prančević, profesor umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Splitu, sta za Jutarnji list dejala, da je bila njuna prva reakcija, ko sta slišala za chicaško problematiziranje spomenika – šok. Kot poudarjata, Meštrovićev spomenik "niti v enem segmentu, ne formalnem ne vsebinskem, ni vprašljiv v smislu negativne upodobitve staroselcev".

Meštrović mlajši: Kako pa naj bi jih drugače upodobil?

Oglasil se je tudi Mate Meštrović, sin pokojnega kiparja Meštrovića, ki se sprašuje, kako za vraga bi moral njegov oče kipa drugače narediti, da bi bila sprejemljiva.

"Kritiki Meštrovićeve upodobitve staroselcev se sklicujejo na to, da ju ni predstavil na realističen način. Meštrović ju je predstavil izjemno dostojanstveno, kakršni so staroselci tudi bili v času ameriške zahodne ekspanzije in svojega boja za obstanek – pogumni in močni borci, konjeniki in nomadi, in to na idealiziran način," je za Večernji list povedal 91-letni hrvaško-ameriški zgodovinar, novinar in politik.

"Kako pa naj bi jih drugače upodobil? Kako pa se upodablja Sokrata med filozofskimi razpravami ali pa sv. Tomaža Akvinskega, ko sestavlja 'Summo Theologico', ali pa astronavte, ki potujejo na Luno?"

Brisanje zgodovine

Pogrom nad zgodovinskimi kipi se je v ZDA zares začel lani poleti, med protesti za pravice temnopoltih in proti rasizmu. Takrat se je tudi resneje začelo poglabljati v sporne zgodovinske osebnosti, ki imajo po svetu svoje spomenike – med njimi vsi od konfederacijskih generalov do Krištofa Kolumba.

Številne kipe so že odstranili, a razprava o "brisanju" zgodovine s tem ne potihne, saj so bile številne zgodovinske osebnosti tako ali drugače sporne – bodisi zaradi svojih dejanj, kot so bili različni osvajalci, ali pa zaradi časa, v katerem so živeli, kot denimo ameriški predsedniki, ki so bili tudi sužnjelastniki.

Sodobno revizionarstvo sicer ne zadeva samo kipov – na udaru so tudi številne znamke in grafične podobe z večdesetletno zgodovino, ki naj bi imele rasistične konotacije. Med njimi Uncle Ben's in Aunt Jemima – oboje so že trženjsko preobrazili v "sprejemljivejši" različici.