Po dozdajšnjih podatkih je Obrador prejel okoli 53 odstotkov glasov, več kot dvakrat toliko kot prvi zasledovalec Ricardo Anaya (okoli 22 odstotkov), kandidat konservativne Stranke nacionalne akcije. Tretji je bil kandidat vladajoče Institucionalno revolucionarne stranke (PRI) José Antonio Meade (okoli 16 odstotkov). Oba sta priznala poraz in čestitala zmagovalcu že v minutah po objavi prvih izidov.
Obrador, nekdanji župan glavnega mesta Ciudad de México, je bil na prejšnjih dvojih volitvah drugouvrščeni, tokrat pa je prekinil prevladovanje strank protikandidatov. Leta 2006 je izgubil proti Felipeju Calderónu za le 0,56 odstotka glasov, po volitvah pa je svoje podpornike na ulicah glavnega mesta mobiliziral za več mesecev protestov.
Predvsem PRI je v mehiški politiki prevladoval velik del prejšnjega stoletja, a je njegova priljubljenost upadla. Za obe stranki je Obrador dejal, da sta del "mafije oblasti". Kot poroča BBC, so številni Mehičani razočarani nad vlado trenutnega predsednika Enriqueja Peño Nieta iz PRI-ja, še posebej zaradi gospodarskega stanja in razširjene korupcije.
Nasprotniki so 64-letnega Obradorja prikazovali kot populista, ki mu ne gre zaupati gospodarstva, sam pa je postavljal boj proti korupciji v središče svoje kampanje. Obljublja tudi povišanje plač in pokojnin tako, da bodo izkoreninili zlorabe.
Zmagovalec je volitve označil za "zgodovinske" in dejal: "Mi predstavljamo možnost prave spremembe."
Obrador po zmagi prejema čestitke voditeljev ameriških držav, ki so se večinoma zavzeli za nadaljnje sodelovanje z Mehiko. Kanadski premier Justin Trudeau je poudaril trdno zavezništvo z Mehiko v pogajanjih o prostotrgovinskem sporazumu Nafta. "Delimo skupne cilje, trdne medčloveške odnose in trgovinske odnose vzajemnih koristi. To se odraža tudi v skupnih naporih za posodobitev Nafte za 21. stoletje," je zapisal.
Bodoči mehiški predsednik je že prejel čestitke od ameriškega predsednika Donalda Trumpa, pa tudi od predsednik Venezuele Nicolása Madura, ki se je zavzel za "suverenost in prijateljstvo" venezuelskega in mehiškega naroda.
Bolivijski predsednik Evo Morales je medtem izrazil prepričanje, da bo "vlada Lópeza Obradorja napisala novo stran v zgodovini dostojanstva in suverenosti Južne Amerike". Za ohranitev oziroma okrepitev odnosov z Mehiko sta se zavzela tudi kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos in salvadorski predsednik Salvador Sánchez Cerén.
Pregledali bodo pogodbe
Obrador je po poročanju Reutersa že dejal, da bo ohranjal davčno in finančno disciplino, in obljubil, da ne bo prihajalo do zasegov lastnine. Je pa ponovil obljubo iz kampanje, da bodo pregledali pogodbe na področju energetike, ki jih je sklenila trenutna vlada. Če bodo odkrili korupcijo, se bodo s tem ukvarjali parlament in državna ter mednarodna sodišča, je dejal Obrador.
Glavna naloga njegove vlade bo izkoreninjenje korupcije in nekaznovanost, je še dejal. Napovedal je, da bodo zmanjšali trenutno porabo in povečali vlaganja v javne storitve.
Ob tem napoveduje povišanje minimalne plače, boljši dostop do visokega izobraževanja, štipendije mladim, zagotovljena pripravništva, višje pokojnine in umik vojske z ulic. Dejal je tudi, da bodo prodali novo predsedniško letalo, ki ga je kupil Peña Nieto, floto helikopterjev pa bo spremenil v reševalne za reveže.
Obrador nasprotuje privatizaciji državnega premoženja, na primer naftne industrije, obljublja nadzor nad cenami hrane, subvencije kmetom in podobne ukrepe, ki so všeč prebivalstvu, vse bolj jeznemu zaradi naraščanja revščine, nasilja in izgube delovnih mest.
Boj proti revščini kot boj proti nasilju
Obljublja boj proti revščini kot najbolj human način za spopadanje z nasiljem. V ponedeljek bo tako sklical sestanek s predstavniki Združenih narodov in organizacij za varstvo človekovih pravic, da bi naredili t. i. načrt za spravo in mir v Mehiki.
Predvolilni čas je bil eden najsmrtonosnejših v več desetletjih. Ubitih je bilo namreč več kot 140 politikov, kandidatov in strankarskih aktivistov. Volilno pravico ima okoli 88 milijonov ljudi.
Kakšen bo odnos z ZDA?
Obrador je bil med kandidati najbolj kritičen do ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je zmagovalcu mehiških volitev že čestital na družbenem omrežju Twitter. Odnosi med ZDA in južno sosedo so napeti zaradi Trumpovega vztrajanja na dodatni gradnji zidu na meji med državama, napadom na Mehiko na področju prostotrgovinskega sporazuma Nafta in migracije. Poleg tega je mehiške priseljence v ZDA označil za zločince in posiljevalce.
Med mehiškimi volivci, ki živijo v ZDA – teh je okoli 12 milijonov –, je na odločitev v prid Obradorja vplivalo tudi protitrumpovsko vzdušje, poroča Reuters. "Ta človek je edini, ki lahko Trumpa prisili, da ustavi svoj pregon in rasizem zoper Mehičane," je dejal 58-letni Luis Evans, ki se je na volišče tik za mejo pripeljal iz Los Angelesa.
Obrador je sicer dejal, da si bo prizadeval za prijateljski odnos z ZDA, ki bo temeljil na sodelovanju in razvoju.
Uspeh tudi za Obradorjevo stranko
Nedeljske volitve so bile največje v zgodovini Mehike, saj so poleg predsednika volili tudi osem guvernerjev zveznih držav in župana Ciudada de México, ki je posebna upravna enota, 500 članov zveznega kongresa in 128 zveznih senatorjev.
Vzporedne ankete leta 2014 ustanovljeni Obradorjevi stranki napovedujejo tudi zmage na guvernerskih volitvah v zveznih državah Veracrúz, Morelos, Chiapas in Tabasco, kakor tudi v glavnem mestu, kjer se obeta prva volilna zmaga ženske, in sicer znanstvenice in okoljevarstvenice Claudie Sheinbaum. Obradorju se obeta tudi zmaga v spodnjem domu parlamenta, kar bi bil zgodovinski uspeh za stranko, ki se je prvič podala na nacionalne volitve.
V državi s 127,5 milijona prebivalcev je okrog 89 milijonov volilnih upravičencev.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje