Carine veljajo za uvoz jekla iz Argentine, Avstralije, Kanade, Mehike, Velike Britanije, Brazilije, Japonske in Južne Koreje ter za uvoz aluminija iz Argentine, Avstralije, Kanade, Mehike, EU-ja in Velike Britanije. Za Kanado jih je Trump pozneje zvišal na 50 odstotkov, a si je, kot je v torek zvečer povedal višji svetovalec Bele hiše Peter Navarro, po pogovorih s severno sosedo premislil, zato bodo tudi za Kanado veljale 25-odstotne carine.

Ob napovedi carin je pojasnil, da ga je k njihovi uvedbi vodila želja po zaščiti ameriške industrije jekla in aluminija, ki da je zdaj oškodovana "zaradi nepoštenih trgovinskih praks in presežnih svetovnih zmogljivosti".

Trump upa, da bodo carine spodbudile proizvodnjo jekla in aluminija v ZDA, kritiki pa opozarjajo, da bodo zvišane cene prizadele ameriške potrošnike in zmanjšale gospodarsko rast.

Sorodna novica Mednarodna skupnost obsoja ameriške carine, Evropska unija že uvedla protiukrepe

EU uvaja protiukrepe

EU je v odziv na uvedbo ameriških carin na aluminij in jeklo sprožil protiukrepe, ki bodo prizadeli uvoz ameriškega blaga v vrednosti okoli 26 milijard evrov. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ob tem danes izrazila obžalovanje. Napovedala je, da bo EU protiukrepe uvedel postopoma, prvi del bo začel veljati 1. aprila, v celoti pa bodo začeli veljati 13. aprila.

ZDA so bile po podatkih združenja Eurofer leta 2023 za EU drugi največji trg za izvoz izdelkov iz jekla, v največje svetovno nacionalno gospodarstvo je šlo 2,2 milijona ton oz. 13,5 odstotka izvoza teh izdelkov. Pred ZDA je bila le Turčija z 2,3 milijona tone, več kot milijon ton je dosegal še izvoz v Švico in Mehiko.

Manjši je bil po podatkih združenja European Aluminium predlani skupni izvoz izdelkov iz aluminija in aluminijevih zlitin iz EU-ja. Dosegel je nekaj več kot 620.300 ton. Od tega je na ZDA odpadlo 155.160 ton oz. četrtina. Drugi največji trg je bila Turčija z okoli 79.400 tonami, sledile so Mehika, Kitajska, Kanada.

Carine bodo prizadele tudi Slovenijo

Nekateri ekonomisti opozarjajo, da bi lahko carine pomagale ameriški industriji jekla in aluminija, škodile pa širšemu gospodarstvu. Tako je ameriški inštitut za železo in jeklo (AISI), ki zastopa ameriške proizvajalce jekla, pozdravil uvedbo carin, saj da bodo ustvarile nova delovna mesta in spodbudile domačo proizvodnjo jekla, je poročal BBC.

Pomislekom o carinah se je pridružil tudi ameriški Svet za avtomobilsko politiko, ki zastopa avtomobilske velikane, kot so Ford, General Motors in Stellantis.

Uvedbo carin so kot slabo novico izpostavila tudi slovenska podjetja, ki se ukvarjajo z jeklom in aluminijem. Predvsem se bojijo še večjih pritiskov konkurence. Slovenska podjetja so lani v ZDA po začasnih podatkih državnega statističnega urada izvozila za nekaj manj kot 91,3 milijona evrov izdelkov iz jekla ter za 32,5 milijona evrov aluminija in izdelkov iz aluminija. Ta izvoz se je s tem na letni ravni precej povečal.

Daleč največji izvozniki jekla in izdelkov iz jekla v ZDA so bila leta 2023 podjetja iz Kanade, Mehike, Brazilije, Južne Koreje, Japonske in Vietnama, na katere je skupaj odpadlo več kot 80 odstotkov uvoza. Edini evropski izvoznik z občutnejšim pomenom so bila podjetja iz Nemčije.

ZDA so že leta 2018, v času prve Trumpove administracije, z argumentom skrbi za nacionalno varnost uvedle 25-odstotne carine na uvoz jekla in izdelkov iz jekla ter 10-odstotne carine na uvoz aluminija in izdelkov iz aluminija. Pri tem so sprva iz ukrepa izvzele uvoz iz EU-ja, Kanade in Mehike, nato pa ukinile tudi te izjeme.