Milanović je prvi hrvaški predsednik, ki je zahteval sklic izredne seje sabora, k temu pa ga je pozvala opozicija. Predsednik države je s predlaganimi sklepi vladi želel naložiti, da najpozneje v 15 dneh sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev delovanja sodstva in ugotovi, katere institucije in osebe so odgovorne za finančno škodo državnega podjetja Hrvatska elektroprivreda (Hep) zaradi izvajanja vladne uredbe.

Hep je zaradi vladne uredbe o odpravi motenj na domačem energetskem trgu moral kupovati zemeljski plin od družbe Ina, njena lastnika sta država in madžarska skupina Mol, po ceni 47,60 evra na megavatno uro. Ko so napolnili skladišča, so ga prodali naprej po ceni med enim centom in 34 evri za megavatno uro, pri tem pa so nastale velike izgube.

Stavka zaposlenih v pravosodju poteka že osmi teden. Stavkajoči zahtevajo zvišanje plač za 400 evrov za nižje pravosodne uslužbence, ki zdaj prejmejo med 500 in 700 evri mesečno. Stavka po oceni Milanovića resno ogroža pravilno delovanje pravosodne veje oblasti, s tem pa stabilnost celotne državne oblasti.

Zavrnili predsednikove zahteve in sprejeli svoje sklepe

Utrjena poslanska večina z vladajočo stranko HDZ na čelu je v 151-članskem saboru s 77 glasovi zavrnila Milanovićeve zahteve. Namesto tega so sprejeli več lastnih sklepov, s katerimi so izrazili prepričanje, da je bil predsednikov sklic seje nepotreben, saj da vlada ustrezno opravlja svoje naloge.

Predsedniku, ki je nekdaj vodil zdaj opozicijski SDP, so očitali, da se je postavil na stran parlamentarne manjšine, s svojimi izjavami pa naj bi razvrednotil delo poslancev, parlament in ustavo.

V skladu s pričakovanji je večina zavrnila tudi vse predlagane sklepe opozicije.

Predsednik največje opozicijske stranke SDP Peđa Grbin se je ostro odzval na odločitve parlamentarne večine. "Današnji dan bo s sramotnimi črkami zapisan v zgodovino HDZ-ja in njenih satelitov," je povedal vodja leve sredine.