Kot je povedal predstavnik krajevnih oblasti Baba Kura, se je pred vhodom v begunsko taborišče najprej razstrelila ena napadalka, kar je povzročilo paniko med ljudmi. Ljudje so začeli zapirati svoje trgovine, ko sta se razstrelili še dve napadalki. Njun napad je zahteval največ žrtev, je še povedal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

V severovzhodu Nigerije je žarišče delovanja skrajnežev Boko Harama, kjer je ta skupina aktivna od leta 2009. V Nigeriji ter na območjih v sosednjih Kamerunu, Čadu in Nigru si prizadeva vzpostaviti posebno islamistično državo.

Znova porast napadov
Od leta 2009 je po podatkih ZN-a v rokah teh sunitskih fundamentalistov v Nigeriji, Čadu, Kamerunu in Nigru umrlo najmanj 20.000 ljudi. Okoli 2,7 milijona ljudi pa je moralo zaradi Boko Harama zapustiti svoje domove. V zadnjih letih so pripadniki Boko Harama tudi ugrabili številne ženske in otroke.

Po izvolitvi leta 2015 je nigerijski predsednik Muhamad Buhari izkoreninjenje Boko Harama izpostavil kot svojo prednostno nalogo. Po vnovičnem zavzetju velikega dela ozemlja je nato naznanil, da je Boko Haram "tehnično premagan".

Vendar je letos znova naraslo število napadov te skrajne sunitske skupine. Tako so julija v državi Borno izvedli napad na naftne delavce in ubili 69 ljudi, kar je vzbudilo strahove, da Boko Haram znova pridobiva moč.

Nigerijski podpredsednik Yemi Osinbajo je v odgovor na torkov napad ukazal vojski okrepitev napadov na Boko Haram.

Podpredsednik države sicer vlada v imenu predsednika države, ki se v Londonu že od 7. maja zdravi zaradi neimenovane bolezni. Koliko časa bo na zdravljenju, ni znano. V državi se že krepijo napetosti, pa tudi zahteve, naj se vrne v državo ali odstopi.