Primer Planinska je bil peti od šestih korupcijskih primerov, ki so jih oblasti sprožile proti Sanaderju. Obtožnica proti njemu je bila potrjena leta 2012. Ker je bil nekdanji premier obsojen na manj kot pet let zapora, do pravnomočnosti sodbe ostaja na prostosti.

Sodišče je odločilo, da je Sanadar odgovoren, da je na sestanku ožjega kabineta 1. aprila 2009 prepričal ministre o nakupu poslopja na Planinski ulici v Zagrebu, in vlada je že naslednji dan na zaprti seji potrdila pogodbo o nakupu poslopja (uporabljalo naj bi ga takratno ministrstvo za regionalni razvoj). Sanader je v povezavi s poslom prejel 17 milijonov kun.

Sodišče je na zaporno kazen obsodilo tudi nekdanjega lastnika spornega poslopja Stjepana Fiolića. Fiolić je danes obsojen na leto dni zapora, ki jih lahko zamenja za družbenokoristno delo. Nekdanji saborski poslanec HDZ-ja in znani zagrebški mesar je na sodišču zatrdil, da je Sanaderju izročil denar "v škatli za hrenovke" v njegovi vili v Zagrebu. Enako kazen, leto dni zapora z možnostjo nadomestnega opravljanja družbenokoristnega dela, je sodišče izreklo Mladenu Mlinareviću, lastniku podjetja Inženjerski biro, ki je pred vladnim nakupom poslopja napihnil oceno vrednosti poslopja.

Prvi je svojo odgovornost v primeru priznal in sklenil dogovor s tožilstvom nekdanji minister za regionalni razvoj Petar Čobanković. Kazen leto dni v zaporu so preoblikovali v družbenokoristno delo, ki ga je že opravil.