"Tekma med Savdijci in Iranci, ki še doliva ogenj na vojne in spopade v Siriji, Iraku in Jemnu, od nas zahteva, da povemo našim prijateljem Savdijcem tako kot tudi Irancem, naj najdejo način, kako si deliti soseščino in oblikovati nekakšen hladen mir," je razmišljal Obama o rešitvi kaosa.

ZDA ne bodo hodile po kostanj v žerjavico
Savdijcem je še sporočil, da naj ne pričakujejo, da bodo ZDA hodile po kostanj v žerjavico v nasprotju s svojimi interesi in interesi Bližnjega vzhoda. "Če jih bomo morali samodejno braniti pred Iranom, bo to pomenilo uporabo naše vojaške moči, in to ne bo ne v interesu ZDA in ne v interesu regije," je pojasnil Obama.

V Libiji več pričakoval od Francije in Velike Britanije
Obama se je v obširnem zunanjepolitičnem intervjuju dotaknil tudi posredovanja Nata v Libiji leta 2011, ko je bil odstranjen dolgoletni diktator Moamer Gadafi. Libijo so nato zajeli frakcijski spopadi različnih uporniških skupin, ki se niso umirili vse do danes. Obama je za stanje v Libiji delno okrivil tudi svoje evropske zaveznike, predvsem Francijo in Veliko Britanijo, ki bi po njegovem mnenju lahko storile več za stabilizacijo razmer. "Zastonjkarji me jezijo," je dejal Obama, s čimer je mislil na zaveznike, ki ne storijo dovolj za skupno obrambo.

ZDA zaradi Ukrajine ne bodo šle v vojno z Rusijo
Obama je bil odkrit glede Ukrajine in je namignil, da Kijev ne more računati na pomoč ZDA. Washington zaradi Ukrajine ne bo šel v vojno z Rusijo. "Ukrajina bo za Rusijo vedno pomembnejša kot za ZDA. Ukrajina bo ranljiva za rusko vojaško dominacijo, ne glede na to, kaj bo storil Washington, in tu moramo biti zelo jasni, kaj so naši nacionalni interesi in zaradi česa smo pripravljeni iti v vojno," je povedal Obama in dodal, da imata s predsednikom Rusije Vladimirjem Putinom nekakšen "poslovni odnos".

Obama utrujen od pričakovanj, ki jih imajo do ZDA
Obame je sebe glede zunanje politike ocenil kot realista, ki ve, da ZDA ne morejo vsak trenutek odpraviti vsake svetovne nesreče. Obenem pa je tudi internacionalist in idealist, čeprav utrujen od nenehnih zahtev in pričakovanj, ki jim imajo do ZDA. Iz intervjuja je nastal oris zunanjepolitične filozofije predsednika Obame, ki želi ZDA izvleči iz starih neproduktivnih bojišč, kot sta Bližnji vzhod in Evropa, ter usmeriti pozornost države v bolj gospodarsko obetajoči celini Azije in Latinske Amerike. Glede Kitajske je dejal, da se lahko ZDA in svet veliko bolj bojijo oslabljene in ogrožene Kitajske, kot pa uspešne in rastoče.