Zacarias Moussaoui, francoski državljan maroškega rodu, ki je bil zaradi sodelovanja v terorističnih napadih 11. septembra 2001 pet let pozneje obsojen na dosmrtno ječo, je med zaslišanjem izrekel vrsto resnih obtožb na račun Savdijcev.

Med drugim je dejal, da so bili visoki člani savdske kraljeve družine eni ključnih financerjev Al Kaide konec 90. let, in zatrdil, da se je z uradnikom na savdskem veleposlaništvu v Washingtonu pogovarjal o načrtu za sestrelitev letala ameriškega predsednika (Air Force One).

Moussaoui je lani pisal sodniku Georgeu Danielsu iz New Yorka, ki obravnava tožbo, ki so jo proti Savdski Arabiji vložili svojci žrtev terorističnih napadov 11. septembra. Moussaoui je dejal, da si želi pri primeru pričati in po dolgih pogajanjih s pravosodnim ministrstvom in uradom za zapore so ekipi odvetnikov odobrili vstop v zapor, kjer so zapornika zaslišali.

Savdijci obtožbe zavračajo
Savdsko veleposlaništvo je že sporočilo, da je državna komisija o 11. septembru zavrnila obtožbe savdskega financiranja Al Kaide. "Moussaoui je moten kriminalec, čigar lastni odvetniki so predložili dokaze, da je duševno neprišteven. Njegove besede nimajo nobene kredibilnosti," so zapisali.

Moussaouija je psiholog, ki je pričal njemu v prid, res diagnosticiral kot neprištevnega, a je sodišče razsodilo, da se mu lahko sodi zaradi obtožb terorizma. Leta 2006 so ga obsodili na dosmrtno kazen, ki jo prestaja v najstrožje varovanem zaporu v Florenceu v Koloradu. Po navedbah odvetnikov, ki so ga imeli priložnost zaslišati, zapornik deluje povsem prišteven, osredotočen in premišljen.

Tesna naveza
Do Moussaouijevih obtožb prihaja v kritičnem času za savdsko-ameriške odnose. Potem ko je pred slabima dvema tednoma umrl dolgoletni savdski kralj Abdullah, ga je nasledil njegov brat Salman, s katerim pa ZDA nadaljujejo prisrčno, a kontroverzno navezo. Obamova administracija ne skriva, da ji gre pri Savdijcih, znanih kršiteljih človekovih pravic, kar nekaj stvari v nos, a hkrati priznava, da so nekatere stvari, kot sta strateško partnerstvo, boj proti IS-u (in dobičkonosni naftno-orožarski posli), pomembnejše.

Moussaoui trdi tudi, da se je v Savdski Arabiji pred leti sestal s Salmanom, takrat še kronskim princem, in drugimi člani savdske družine, ki jim je predal pisma Osame bin Ladna, arhitekta napadov 11. septembra. Dokazov, da so premožni Savdijci pred napadi leta 2001 finančno podpirali tako bin Ladna, sina savdskega gradbenega magnata, kot Al Kaido, ne manjka. Savdska Arabija je z ZDA tesno sodelovala pri financiranju islamskih borcev, ki so se v 80. letih borili proti Sovjetom v Afganistanu, Al Kaida pa je svoje člane rekrutirala prav iz teh vrst, piše New York Times.

A poln obseg in narava savdske vpletenosti v Al Kaidi, vključno s tem, ali je bila vpletena tudi v samo načrtovanje in financiranje napadov 11. septembra, sta predmet burnih razprav, ostrih obtožb in vehementnih zanikanj.

Moussaoui je dejal, da so mu dali poveljniki Al Kaide v Afganistanu leta 1998 ali 1999 napotek, naj ustvari digitalno podatkovno bazo financerjev. Med tistimi, ki so na račun Al Kaide nakazovali visoke vsote, naj bi bili princ Turki al Faisal (takratni vodja savdskih obveščevalcev), princ Bandar Bin Sultan (dolgoletni savdski veleposlanik v ZDA), princ al Waleed bin Talal (ugleden milijarderski vlagatelj) in cela vrsta vodilnih savdskih klerikov. "Šejk Osama je želel imeti podatke, kdo je daroval denar - koga je treba poslušati in kdo je prispeval k sveti vojni," trdi Moussaoui.

Princ Charles - skeptičen glas VB-ja?
Mimogrede, s Savdsko Arabijo ima zelo tesne odnose tudi Velika Britanija, ki jo prav tako na kraljevino vežejo dobičkonosni posli z orožjem in nafto. In prav v teh dneh precej odmeva neavtorizirana biografija princa Charlesa (Charles: Srčni kralj) izpod peresa ameriško-britanske novinarke Catherine Mayer.

V njej londonska novinarka piše, da Charlesu nikakor ni po godu, da se izrabljajo za orožarske posle s Savdijci. Po besedah Andrewa Smitha iz organizacije Campaign Against Arms Trade (Kampanja proti trgovini z orožjem) je princ Charles priznal, da je uporabil svoj položaj za "promocijo prodaje britanskega orožja tiranom in diktatorjem", da pa mu je zdaj tega dovolj.

Smith ob tem poudarja, da so Charlesova dejanja v tem pogledu "le majhen delček v precej večji sliki davkoplačevalske promocije orožarskih poslov". Smith opozarja, da medtem ko britanska vlada na široko govori o promociji demokracije, se skrito pred očmi javnosti sklepajo posli, ki pogosto vodijo v resne kršitve človekovih pravic. "Na žalost, ko pride do poslov in dobičkov od orožarskih podjetij, bodo človekove pravice pogosto postavljene na stranski tir."
Knjiga Srčni kralj, ki bo nedvomno dvignila še kar nekaj prahu, izide jutri.