"Odločili smo se, da želimo ta dva odstotka [bruto družbenega proizvoda] nameniti za obrambo," je na tradicionalni poletni tiskovni konferenci dejal Scholz in napovedal, da bo Nemčija prihodnje leto to prvič tudi dosegla, delno s proračunskimi sredstvi, delno pa iz 100-milijardnega posebnega sklada za modernizacijo vojske, ki ga je nemška vlada ustanovila lani po ruskem napadu na Ukrajino.

Glede ameriške dobave kasetnega streliva Ukrajini je Scholz dejal, da gre za suvereno odločitev, a je hkrati poudaril pomen mednarodne pogodbe, ki prepoveduje to vrsto streliva.

Izrazil je zaskrbljenost zaradi morebitnega vpliva neeksplodiranih bomb na civiliste še dolgo po koncu vojne, vendar pa po njegovih besedah ZDA brez tega Ukrajini ne bi mogle zagotoviti dovolj streliva.

Scholz: Pri priseljevanju je treba upoštevati gospodarstvo

Glede t. i. nezakonitih migracij je nemški kancler dejal, da bo Nemčija še naprej sprejemala ukrepe za njihovo omejevanje. Ob tem pa je opozoril, da želi država prek sistema zakonitega priseljevanja privabiti več kvalificiranih delavcev. Po njegovih besedah je treba namreč pri spremembah politike priseljevanja upoštevati potrebe gospodarstva.

Scholz je poskušal tudi pomiriti strahove podjetij pred pretiranim državnim nadzorom nad naložbami na Kitajskem. V četrtek je Berlin namreč predstavil novo strategijo za zmanjšanje odvisnosti od Kitajske, v kateri je opozoril na tveganja, ki iz odvisnosti na kritičnih področjih izhajajo.

"Moj vtis je, da bodo številna podjetja še naprej veliko vlagala in izvažala na Kitajsko ter tudi kupovala blago in storitve na Kitajskem," je dejal kancler, a dodal, da bodo verjetno tudi izkoristila priložnosti, ki se jim ponujajo drugje, med drugim v imenu zmanjševanja tveganj.

Krepitev priljubljenosti skrajne desnice v Nemčiji na čelu s stranko Alternativa za Nemčijo (AfD) pa je Scholz označil za kratkotrajen pojav. Dejal je, da ne pričakuje, da bi se AfD na naslednjih volitvah odrezala bistveno drugače kot na zadnjih, ko je prejela okoli deset odstotkov glasov.

Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah je podpora AfD-ju sicer narasla na rekordnih 18 do 20 odstotkov, s čimer je prehitela kanclerjeve socialdemokrate (SPD).