Vodja CDU-ja Angela Merkel se bo najverjetneje potegovala za mesto nemške kanclerke. Foto: epa
Vodja CDU-ja Angela Merkel se bo najverjetneje potegovala za mesto nemške kanclerke. Foto: epa
Protesti nezadovoljnih delavcev so v Severnem Porenju-Vestfaliji pogosti. Foto: epa
Jose Luis Zapatero in Gerhard Schrőder
Nemškemu kanclerju je zadnji dan predvolilne kampanje volivce pomagal prepričevati tudi španski premier Jose Luis Zapatero. Foto: epa

Nemški kancler Gerhard Schröder se je po grenkem porazu na volitvah v najštevilčnejši zvezni deželi zavzel za predčasne volitve jeseni.

Na deželnih volitvah v Severnem Porenju - Vestfaliji je zmagala Krščanskodemokratska unija (CDU), ki je po izidih vzporednih volitev dobila 45 odstotkov glasov, kar je več od Schröderjevih socialdemokratov (SPD), ki so dobili 37 odstotkov.

CDU bo lahko sestavil vlado, to pa je hud udarec za SPD, ki so v deželi vladali od leta 1966. Leta 1999 je SPD zmagal v 11 od 16 nemških zveznih dežel, ob tokratnem porazu pa jih bo obvladoval le še pet.

Schröder se je po objavi neuradnih izidov zavzel za jesenske predčasne volitve, saj meni, da mu upada politična podpora za njegove reforme. Dejal je, da bo predsedniku Horstom Köhlerjem predlagal čimprejšnji sklic volitev v zvezni parlament. Dogovor o predčasnih volitvah je Schröder dosegel tudi s predsedujoči nemškim socialdemokratom Franzem Münteferingom.

Zmaga bo CDU-ju še povečala večino v zgornjem domu nemškega parlamenta, vendar pa še ne bo dosegel dvetretjinske večine, ki bi mu omogočila blokiranje vladnih načrtov.

Znova obrat v levo?
V deželi, kjer je 13 milijonov volilnih upravičencev in velja za tradicionalno socialdemokratsko deželo, je poraz na volitvah hud udarec za Schröderja, ki se bo na naslednjih parlamentarnih volitvah potegoval za svoj tretji mandat. Poraz bo SPD verjetno prisilil, da se spet obrne bolj v levo in si tako pridobi nazaj svoje zveste volivce, ki so ga v Severnem Porenju - Vestfaliji pustili na cedilu.

Nezaposlenost kriva za poraz
V Severnem Porenju - Vestfaliji, ki meji na Belgijo in Nizozemsko živi eden od petih Nemcev, dežela pa je znana po rudarski in železarski industriji. Deželo pesti visoka nezaposlenost, saj je bilo pred kratkim kar milijon ljudi brez dela, kar je največ po drugi svetovni vojni.

Mnogi za slabe razmere delavcev krivijo Schröderjev sporni program reform trga delovne sile, ki predvideva ukinitev denarnih nadomestil za brezposelne. Nezadovoljstvo nad zvezno vlado so izkoristili v CDU-ju in njihova voditeljica Angela Merkel bo na naslednjih parlamentranih volitvah najverjetneje kandidirala za kanclerko. Če bi bila izvoljena, bi postala prva nemška kanclerka v zgodovini.

Zadnji poziv volivcem
Vodja SPD-ja, kancler Gerhard Schröder, je v petek volivce pozval, da naj dežela ostane zvesta tradicionalni politiki. Reforma trga dela je sicer izboljšala konkurenčnost dežele, a močno zvišala brezposelnost. Schröder meni, da gre za "kislo jabolko, v katerega je morala Nemčija ugrizniti".