Šenbekov namreč po 95 odstotkih preštetih glasovih vodi s 55 odstotki podpore. Podpira ga tudi dozdajšnji predsednik države Almasbek Atambajev. Njegov protikandidat, poslovnež Omurbek Babanov je prejel dobro tretjino glasov.

V državi je namreč leta 2005 izbruhnila t. i. tulipanska revolucija, ki je s položaja odnesla osamosvojitelja Askarja Akajeva. Predsedniški položaj je prevzel Kurmanbek Bakijev, ki pa je leta 2010 doživel podobno usodo kot Akajev.

Kot kaže, bo tako trenutni predsednik Almasbek Atambajev prvi kirgiški predsednik, ki bo po šestih letih končal mandat in ga mirno predal nasledniku. Za položaj se je potegovalo enajst kandidatov, po poročanju nemške tiskovne agencije DPA pa so resne možnosti imeli trije.

Najbogatejši z največ možnostmi za zmago
Zmago so 58-letnemu nekdanjemu predsedniku vlade Šenbekovu napovedali že pred volitvami. Njegova najresnejša protikandidata sta bila poslovneža Omurbek Babanov(47 let), po poročanju Reutersa naftni tajkun in prav tako nekdanji premier, in Temir Sarijev. Vsi trije so med najbogatejšimi državljani te srednjeazijske republike.

Atambajev je pred volitvami obtožil Kazahstan, večjo in bogatejšo sosednjo državo, da podpira Babanova, kar sta tako Babanov kot kazahstanska vlada zanikala.

Kljub razlikam pa sta Šenbekov in Babanov dejala, da imata Rusijo, kjer dela na sto tisoče kirgiških migrantskih delavcev, za strateškega partnerja.

Revščina in brezposelnost
Kirgizija se medtem spopada z revščino, brezposelnostjo in predvsem korupcijo. Po uradnih statističnih podatkih živi v revščini več kot 30 odstotkov od skupno šestih milijonov prebivalcev. Stopnja brezposelnosti med mladimi je 15-odstotna, zato je več kot milijon ljudi zapustilo državo. Največ jih je šlo v Rusijo. V revnih predelih države naj bi bila pri novačenju mladih zelo aktivna t. i. Islamska država.

Nekdanja pretežno muslimanska sovjetska republika Kirgizija je gospodarsko močno odvisna od sodelovanja s sosednjo Kitajsko, politično pa svoj vpliv skuša še vedno izvajati Moskva. V Kirgiziji se nahaja tudi rusko vojaško oporišče. Za vpliv v regiji si sicer prizadevata tudi Kitajska in ZDA.