Gre za zapor za ljudi, ki jih ZDA označujejo za teroristične osumljence, a vztrajajo, da jih ni treba zapirati v ZDA ali jim soditi na civilnih sodiščih.

Sessionsova marčevska ocena taborišča kot sprejemljivega pomeni precejšen preobrat glede na mnenje administracije prejšnjega predsednika ZDA Baracka Obame, ki je takoj po prevzemu položaja januarja 2009 obljubil zaprtje Guantanama in premestitev terorističnih osumljencev v ZDA na sojenje pred civilnimi sodniki, česar pa v osmih letih ni storil.

To je bil prvi Sessionsov obisk v Guantanamu, odkar je postal minister. ZDA bodo po besedah tiskovnega predstavnika pravosodnega ministrstva ZDA Iana Priorja ohranile taborišče, ker zadnji napadi po Evropi in drugje pričajo, da je grožnja varnosti ZDA še vedno velika in je treba izkoristiti vsako zakonito orodje za preprečitev čim večjega števila napadov.

Trump po poti Busha
Obama je nasprotno trdil, da predstavlja taborišče orodje skrajnežev za novačenje novih teroristov. Administracija njegovega naslednika Donalda Trumpa pa podobno kot administracija Georgea Busha mlajšega meni, da je Guantanamo dejavnik odvračanja.

Sessions je že marca zagotovil, da so kritike Guantánama pretirane in gre za povsem sprejemljiv zapor. Danes je tam še 41 ujetnikov, od tega pet vpletenih v teroristične napade 11. septembra 2001.

V 15 letih je bilo v Guantánamu zaprtih skoraj 800 ljudi, od tega jih je bilo le devet obsojenih. Devet zapornikov je med bivanjem v zaporu umrlo, pri čemer naj bi jih sedem naredilo samomor, poroča ruski portal rt.com.