Državna obrambna komisija, najpomembnejši organ odločanja v Severni Koreji, je prek državne televizije nagovorila svet. Televizijska voditeljica, ki je bila prvič po obdobju žalovanja oblečena v živahnejšo barvo, je v tipičnem kričečem slogu prebrala:

"Ob tej priložnosti slovesno in samozavestno izjavljamo, da nespametni politiki po svetu, vključno z lutkami v Južni Koreji, ne smejo od nas pričakovati nobenih sprememb."

"Najprej vojska", nato vse drugo
Sporočilo novega kolektivnega vodstva, ki pa je podrejeno "velikemu nasledniku" Kim Džong Unu, je jasno: politika songun oz. "najprej vojska" ostaja temelj, na katerem stoji celoten komunistični režim najbolj izolirane države na svetu, ki pa premore tudi jedrsko orožje.

Severna Koreja ima dolgo zgodovino nenavadno ostrih sporočil svetu, katerih bodice so usmerjene proti Južni Koreji in ZDA, s katerimi je Pjongjang uradno še vedno v vojni, ki je na Korejskem polotoku sicer potekala med letoma 1951 in 1953. Še posebej so ostre izmenjave po letu 2008, ko so propadla šeststranska pogajanja o razrešitvi jedrskega vprašanja, s katerim je hotel Kim Džong Il predvsem izsiliti nedotakljivost svojega režima.

Na jugu brez upanja na spremembe
"Pričakovati kakršno koli spremembo na Severu je z naše strani nekoliko utopično in nespametno," je realizem Seula potrdil Čung Jung Te, analitik Korejskega inštituta o nacionalni združitvi, ki velja za osrednji "think tank" južnokorejske vlade glede razrešitve konflikta, ki deli polotok že več kot šest desetletij.

Sever nujno potrebuje pomoč
Južnokorejska vlada se uradno na smrt 69-letnega Kim Džong Ila, nasledstvo še ne 30-letnega Kim Džong Una in zadnje besede severnokorejskih oblasti ni odzvala. "Takšna ostra sporočila običajno privedejo do pogovorov, čeprav tajnih," pravi Čung, ki zatrjuje, da Severna Koreja nujno potrebuje svežo pomoč, tako v hrani kot v predvsem kmetijski mehanizaciji in tehnologiji, saj je po poročilu Združenih narodov kar tretjina prebivalstva na severu podhranjenega.

Da sta se Sever in Jug pripravljena tajno pogajati, potrjujejo lani razkriti dokumenti, ki so potrdili pogovore v Pekingu o pomoči v hrani in novih vlaganjih na severnih posebnih gospodarskih območjih.