McGuinness naj ne bi mogel več sodelovati s premierko Arlene Foster, ki kljub zahtevam McGuinnessove stranke Sinn Fein ni želela odstopiti. Iz katoliške stranke so premierkin odstop zahtevali zaradi preiskave o financiranju sistema obnovljivih virov, ki ga je Fosterjeva uvedla kot ministrica za gospodarstvo in ki naj bi davkoplačevalce stal okoli 570 milijonov evrov.

Fosterjeva, voditeljica protestantske Demokratske unionistične stranke (DUP), je Sinn Fein obtožila, da je razlog za predčasne volitve njihova želja po vsiljevanju radikalne republikanske agende.

Odstopu McGuinnessa je sledil razpad vlade, saj Velikonočni mirovni sporazum iz leta 1998 določa, da si oblast v regiji delijo protestantske in katoliške stranke ter da vlado vodita premier in njegov namestnik, ki predstavljata obe strani. Sinn Fein in DUP si tako delita oblast od leta 2007.

Na skupščinskih volitvah maja lani je protestantska konservativna stranka DUP, ki se zavzema za unijo z Veliko Britanijo, dobila 38 sedežev v 108-članski severnoirski skupščini, katoliška Sinn Fein, ki se zavzema za združitev z Irsko, je bila druga z 28 poslanci, tretja pa je bila Unionistična ulstrska stranka UUP s 16 sedeži.

Raziskave kažejo na ponovno zmago Fosterjeve
Javnomnenjske ankete in poznavalci tokrat napovedujejo podoben izid. Zadnja anketa kaže, da bi DUP dobil 26 odstotkov glasov, Sinn Fein pa 25 odstotkov, kar bi pomenilo 29 ali 30 poslanskih sedežev za DUP, za Sinn Fein pa 26 ali 27 v zdaj 90-članski skupščini. Tako bi DUP za premierko znova imenoval Fosterjevo in spor med glavnima strankama bi ostal nerešen. Sprti strani bi tako morali skleniti nov dogovor o sodelovanju. Mnogi se bojijo, da se to ne bo zgodilo in da bo upravljanje Severne Irske posledično znova prevzel London.

Zgodovinska nestrinjanja med strankama
Med DUP-jem in stranko Sinn Fein ob sporu zaradi omenjenega sistema obnovljivih virov tudi sicer obstajajo globoko zakoreninjena zgodovinska nasprotja. Strani se ne strinjata niti glede brexita. DUP podpira odhod Velike Britanije iz Evropske unije, Sinn Fein pa je proti.

V torkovem televizijskem soočenju je Michelle O'Neill, ki je po odhodu McGuinnessa iz politike prevzela vodenje Sinn Feina, podporo brexitu stranke DUP označila za "popolnoma gnusno". Stranka po njeni oceni na ta način zagovarja stališče, ki je v popolnem nasprotju s stališčem večine prebivalcev Severne Irske.

Na referendumu o brexitu junija lani je namreč 55 odstotkov volivcev 1,9-milijonske Severne Irske podprlo obstanek države v Evropski uniji. Za izstop iz Unije se je na ravni celotne Velike Britanije takrat izreklo 52 odstotkov volivcev, britanska premierka Theresa May pa naj bi postopek izstopa sprožila v marcu.

Brexit pospešil politično krizo
Profesor politologije na liverpoolski univerzi Jonathan Tonge meni, da je prav brexit pospešil nastanek politične krize na Severnem Irskem, ker gre za vprašanje, ki močno deli unioniste in irske nacionaliste. Po njegovi oceni je brexit na mnogo ravneh poguben za Severno Irsko, še najbolj zaradi ponovne vzpostavitve meje med Severno Irsko in Republiko Irsko, ki je od leta 1922 povsem odprta za prehajanje ljudi in je trenutno edina kopenska meja med EU-jem in Veliko Britanijo. Ker namerava Velika Britanija izstopiti tudi iz evropskega skupnega trga, nekatere skrbi, da bi na meji znova vzpostavili carine, kar bi škodilo čezmejni trgovini in oslabilo relativno stabilnost regije.

Vnovična uvedba nadzora na mejah bi simbolno tudi obudila spomine na nasilno preteklost Severne Irske, ko je bilo v nasilju med katoliškimi republikanci in protestantskimi unionisti med letoma 1969 in 1998 ubitih več kot 3.500 ljudi.

Tonge je še poudaril, da je severnoirski mirovni proces financirala prav Evropska unija in "da bo Velikonočni sporazum treba znova napisati, saj vsebuje številne reference na Unijo".