Drugi dan Šijevega obiska v Rusiji sta se kitajski in ruski predsednik srečala na uradnih pogovorih, ki so se vrteli okoli krepitve sodelovanja med državama in vojne v Ukrajini. V izjavi po srečanju sta voditelja posvarila pred kakršnimi koli koraki, ki bi lahko ukrajinski konflikt potisnili v fazo brez nadzora, ob tem pa še povedala, da v jedrski vojni ne more biti zmagovalcev.

Medtem ko je Ši znova poudaril nevtralno držo Kitajske do vojne, pa je Putin obtožil Zahod, da se bo "bojeval do zadnjega Ukrajinca".

Kitajski predsednik je dejal, da Peking podpira diplomatsko rešitev vojne v Ukrajini. "Vodijo nas načela Združenih narodov (...) in spodbujamo mirno rešitev spopadov v Ukrajini," je povedal. "Vedno smo za mir in dialog," je dodal. Ruski predsednik je Kijev danes obtožil, da ni pripravljen uresničiti predlogov Pekinga za končanje spopadov v Ukrajini.

"Številne določbe mirovnega načrta, ki jih je predlagala Kitajska, so lahko osnova za miroljubno rešitev, ko bosta Kijev in Zahod na to pripravljena," je dejal Putin. "Vendar do zdaj z njihove strani nismo zasledili takšne pripravljenosti," je dodal.

Kitajska, ki velja za zaveznico Rusije, ruskega napada do zdaj ni obsodila, je pa Peking februarja predstavil mirovni načrt za rešitev vojne. V njem je v 12 točkah med drugim pozval k čimprejšnjim neposrednim mirovnim pogovorom in posvaril pred uporabo jedrskega orožja. Načrt je sprožil kritičen odziv zahodnih držav na čelu z ZDA, češ da so predlogi v njem predvsem v korist Rusije.

Putin in Ši Džinping sta napovedala novo obdobje v odnosih med državama in podpisala sporazum o razširitvi strateškega partnerstva med državama do leta 2030. Dobre odnose sta podkrepila z vrsto dogovorov na področju gospodarskega sodelovanja.

Ruski predsednik je pozdravil "posebno naravo" vezi s Pekingom. "Dve izjavi, ki smo ju podpisali, v celoti odražata posebno naravo rusko-kitajskih odnosov, ki so model resničnega partnerstva in strateške interakcije," je dejal.

Ši pa je dejal, da s podpisom sporazumov o poglobitvi strateškega partnerstva vezi med državama vstopajo v "novo obdobje" sodelovanja.

Kitajski predsednik je pohvalil "konstruktivne pogovore", ki jih je imel z ruskim voditeljem, pri čemer je omenil širitev trgovinskega in gospodarskega sodelovanja z Rusijo.

Sorodna novica "Draga prijatelja" Ši in Putin po laskanju drug drugemu na pogovore o partnerstvu in vojni

Kitajska želi po Šijevih besedah dobaviti več elektrotehnike. Putin pa je dejal, da sta se Moskva in Peking dogovorila o dodatnih dobavah plina na Kitajsko prek plinovoda, ki bo povezoval Sibirijo in severozahodno Kitajsko. Prav tako nameravata državi razširiti prometne povezave, vključno z gradnjo cest in mostov.

Kot je ob tem poudaril Putin, je trgovinsko in gospodarsko sodelovanje med Pekingom in Moskvo prednostna naloga Rusije.

Ši je pred pogovori povedal, da je v ponedeljek Putina povabil, naj še letos, ko bo lahko, obišče Kitajsko. Poleg tega je pozval tudi k rednim srečanjem premierjev obeh držav.

Kitajski predsednik je na prvi obisk v Moskvi po začetku ruske invazije v Ukrajini prispel v ponedeljek. Gre tudi za prvi obisk kitajskega predsednika v tujini po potrditvi tretjega predsedniškega mandata na vrhu kitajske komunistične partije na začetku meseca.

Putin je Šija pozdravil kot "dragega prijatelja", njuni neuradni ponedeljkovi pogovori v Kremlju pa so trajali štiri ure in pol.

Ši je ob prihodu poudaril pomen krepitve rusko-kitajskih odnosov in prizadevanj za večpolarnost v svetu, ki bo temeljila na načelih Ustanovne listine Združenih narodov.

"Smo partnerji v celovitem strateškem sodelovanju. Prav ta status določa, da morajo med našima državama obstajati tesne vezi," je takrat dejal Ši.

ZDA: Šijev obisk kot diplomatsko kritje ruskih zločinov

Washington se je medtem kritično odzval tudi na Šijev obisk Putina. "To, da predsednik Ši potuje v Rusijo nekaj dni po tem, ko je Mednarodno kazensko sodišče izdalo nalog za aretacijo predsednika Putina, kaže na to, da Kitajska ne čuti odgovornosti, da bi Kremelj odgovarjal za grozodejstva, storjena v Ukrajini," je dejal ameriški državni sekretar Antony Blinken. "Namesto da bi jih obsodila, bo raje zagotovila diplomatsko kritje Rusiji, da bo še naprej izvajala te hude zločine," je dodal.

Tiskovni predstavnik Bele hiše John Kirby je dejal, da bi moral Ši uporabiti svoj vpliv in pritisniti na Putina, naj umakne vojake iz Ukrajine, vendar je Washington zaskrbljen, da bo Peking namesto tega pozval k ustavitvi ognja, kar bi ruskim enotam omogočilo obstanek v Ukrajini.

ICC je 17. marca izdal nalog za aretacijo Putina zaradi suma nezakonitih deportacij otrok iz Ukrajine v Rusijo. Moskva se je odzvala, da je sprejela sirote, ki jih želi zaščititi, in sprožila kazenske postopke proti tožilcu in sodnikom ICC-ja. Peking pa je dodal, da nalog za aretacijo odraža dvojna merila.