Doktrina tudi znova potrjuje pravico Rusije do uporabe jedrskega orožja, če bi bil ogrožen obstoj države, vendar omenja tudi, da se je možnost jedrskega spopada zmanjšala. Dokument priznava, da ruski konvencionalni vojski primanjkuje sodobne opreme, ob tem pa se ukvarja še z bolečimi reformami.

V novi strategiji niso uresničene ideje, ki jih je lani predstavil vodja ruskega sveta za nacionalno varnost Nikolaj Patrušev, ko se je zavzel, da bi lahko ruske sile tudi v regionalnih spopadih uporabile jedrsko orožje. "Nekaj pametnih ljudi je prevladalo nad tistimi, ki so vse hoteli prestrašiti z ruskim jedrskim orožjem," je opustitev teh idej komentiral vojaški analitik Aleksander Golts.

Največjo zunanjo vojaško grožnjo v skladu z novo doktrino za Rusijo predstavlja načrtovana širitev severnoatlanstkega zavezništva. Ustvarjalci strategije so zapisali, da "namerava Nato globalizirati svoje pristojnosti na način, ki je v nasprotju z mednarodnim pravom". S tem se je rusko vodstvo odzvalo na namere Ukrajine in Gruzije, ki si prizadevata za vstop v Nato.

Ščit grožnja stabilnosti
Kot grožnja se prepoznavata tudi gradnja in namestitev protiraketnih sistemov, ki "spodkopavajo svetovno stabilnost". V tem duhu se je na napovedano namestitev prestreznih raket v Romuniji kot del ameriškega protiraketnega ščita odzvalo tudi rusko zunanje ministrstvo, ki je izrazilo skrb nad ameriškimi načrti.