Sirska vojska in njeni zavezniki (šiitske milice, ki jih podpira Iran) naj bi proti obkoljenemu vzhodnemu delu mesta krenili iz štirih smeri.

Po navedbah Sirskega observatorija za človekove pravice je sirska vojska ob hudih bojih vdrla v središče mesta in pri tem zavzela dve ali tri stavbe, kar pa naj ne bi imelo strateškega pomena. Sirska vojska je medtem sama sporočila, da so zasedli četrt Al Firafa v bližini alepske citadele.

Neimenovani častnik sirske vojske je dejal, da "se ofenziva ne bo končala, dokler uporniki ne bodo izbrisani".

Pekel za 300.000 ljudi v vzhodnem Alepu
Alep je v sirski državljanski vojni, ki traja že več kot pet let, mesto, za katerega potekajo največji spopadi. Tako za sirski režim kot za upornike ima velik strateški in simbolni pomen. Pod nadzorom režima je zahodni del nekdanjega trgovinske metropole, opozicijske sile imajo pod nadzorom vzhodni del mesta. Ti predeli so že več tednov odrezani od sveta. V tem delu mesta je ujetih okoli 300.000 ljudi, ki jih pesti pomanjkanje hrane, pitne vode in zdravniške oskrbe. Zanje po zatrjevanju Svetovne zdravniške organizacije (WHO) v sedmih bolnišnicah skrbi le še 35 zdravnikov.

V nekaj dneh ubitih 260 ljudi
Potem ko je pred dnevi propadlo premirje, se je položaj v vzhodnem Alepu še poslabšal, saj je od sirskih in ruskih zračnih sil sledilo najsilovitejše bombardiranje v zgodovini pet let trajajoče državljanske vojne. V nekaj dneh je bilo ubitih več kot 260 ljudi, samo v torek najmanj 13.

Vsi pozivi za humanitarni koridor do zdaj zavrnjeni
Svetovna zdravstvena organizacija in Rdeči križ sta zato pozvala k vzpostavitvi humanitarnega koridorja, po katerem bi iz vzhodnega Alepa evakuirali bolne in ranjene. Sirski zdravniki so sporočili, da je iz vzhodnega Alepa treba evakuirati najmanj 40 ljudi. A večina ne želi v zahodni del mesta, ki je pod nadzorom režima Bašarja Al Asada, ampak v uporniške predele države ali pa v tujino. A vsi dozdajšnji pozivi za humanitarne koridorje so bili zavrnjeni.