Danes je stara šest mesecev in je povsem običajna vesela, zdrava dojenčica. Njena teta in stric jo vzgajata skupaj s svojimi sedmimi otroki v sirskem mestu Jindairis, nedaleč od turške meje.

"Še vedno je zelo mlada, ampak me spominja na njenega očeta in njeno sestro Navaro, še posebej njen nasmešek. Tudi onadva sta umrla v potresu," je povedal za BBC njen stric Khalil Al Saadi. "Pogosto so bili pri nas. In Afra nama ne povzroča prav nobenih težav."

6. februarja je katastrofalen potres povsem opustošil jugovzhod Turčije in sever Sirije, pri čemer je umrlo več kot 50.000 ljudi. Ob potresu je Afrina mama dobila popadke in rodila pod ruševinami lastnega sesutega doma. Umrla je, še preden so se reševalci dokopali do njiju.

Afra je bila edina članica družine, ki je preživela – umrli so tako njena mama kot njen oče Abu Rudaina in vsi štirje bratci in sestrice. "Videli smo, da se je sesula hiša Abuja Rudaine. Moja žena je začela kričati: 'Moj brat, moj brat!'" se spominja Khalil.

Živ v spominu mu ostaja tudi trenutek, ko je izvlekel Afro izpod ruševin: "Streha se je sesula nanje. Nekdo me je poklical in povedal, da so našli žensko truplo. Takoj ko sem prispel, sem začel kopati, potem pa sem zaslišal glas. Bila je dojenčica Afra, še vedno povezana s svojo mamo. Odločeni smo bili, da jo rešimo, vedeli smo, da bo edini spomin na njeno družino."

Posnetek reševanja zakrožil po svet

Dramatični posnetek reševanja je bil objavljen na spletu in postal viralen. Otroka so prepeljali v bolnišnico in jo sprva poimenovali Aja, kar v arabščini pomeni čudež. Ob prihodu je imela modrice in buške in je komaj dihala, a po pol leta poškodbe niso več vidne. "Takoj po potresu je imela nekaj težav s pljuči zaradi prahu od ruševin, ampak zdaj je odličnega zdravja. Zdravniki pravijo, da je okrevala 100-odstotno," je povedal Khalil.

Je pa bilo zadnjih šest mesecev težkih. Ko je bila Afra še v bolnišnici, jo je na tisoče ljudi po vsem svetu želelo posvojiti, zato sta morala Khalil in njegova žena Hala dokazati, da sta resnično v sorodstvu z njo, preden sta jo lahko odpeljala domov. "Zdelo se mi je, da nama niso želeli izročiti Afre," je dejal.

Napravili so DNK-test, na rezultate pa sta zakonca čakala deset dni. Toliko zanimanja je bilo za Afro, da sta se bala, da jo bo v tem času kdo ugrabil. "Tako civilna kot vojaška policija sta nama jo pomagala varovati. Veliko jih je bilo. Ostajali so v sobi ob Afri in bedeli nad njo dan in noč."

DNK-rezultati so nazadnje potrdili, da je Hala krvna sorodnica deklice, ki je bila posledično odpuščena iz bolnišnice, zakonca pa sta ji nemudoma dala novo ime: Afra, po njeni mami.

"Zdaj je eden od mojih otrok," pravi Khalil. "Ne morem biti predolgo brez nje. Ko odraste, ji bom povedal, kaj se je zgodilo, in ji pokazal fotografije njene mame, očeta ter bratov in sester. Pokopali smo jih naslednji dan v bližnji vasi Haj Iskandar, kjer je civilna zaščita izkopala množična grobišča."

Bala sta se ugrabitve

Hala je bila noseča hkrati z Afrino mamo in je rodila le tri dni pozneje, prav tako deklico. Poimenovala sta jo Ata, po še eni teti, ki je umrla v potresu.

Ker je bil njihov družinski dom v Jindairisu tako močno poškodovan v potresu, je morala razširjena družina dva meseca živeti v šotoru v taborišču, kjer je bilo življenje izjemno težko. "Vroče je bilo, skrbeti pa sva morala za dva novorojenčka."

Družini je nazadnje le uspelo najti hišo, v kateri zdaj živijo, a se bojijo, da ne za dolgo.

"Najemnina je zelo draga in ne vem, kako nam jo bo uspelo obdržati še prav dolgo, saj jo lastnik potrebuje," pravi Khalil.

Ljudje so jima ponudili, da jim pomagajo pri selitvi v Združene arabske emirate ali v Veliko Britanijo, ampak je vse ponudbe zavrnil. "Iskreno, še vedno me je skrbelo, da če gremo v tujino, nam bodo vzeli Afro."

Jindairis je bil med huje prizadetimi v potresu in na tisoče družin se je znašlo v podobni stiski.