Tako je glavno sporočilo vrha v Washingtonu, na katerem voditelji razpravljajo o finančni krizi. Voditelji so tako sprejeli le glavne smernice, niso se pa dogovorili o usklajevanju glede znižanja obrestnih mer ali omejevanja javnih izdatkov, temveč so sklenili, da bodo o omenjenih potezah odločile države same. Dokument na petih straneh tudi določa 31. marec kot zadnji rok za konkretne predloge o globalni recesiji, nadzoru in tržni transparentnosti. Do takrat se mora na zahtevo voditeljev oblikovati tudi seznam finančnih institucij, ki predstavljajo tveganje za globalno gospodarstvo.

Deklaracija, ki je sledila peturni razpravi, naj bi vsebovala tudi zavrnitev protekcionizma. "Strinjali smo se, da je potreben širši političen dogovor, ki bo temeljil na tesnejšem makroekonomskem sodelovanju, da bi obnovili rast in se izognili negativnim stranskim učinkom, hkrati pa podprli razvijajoče se države," pravi osnutek deklaracije. Voditelji so se strinjali o uporabi določenih fiskalnih ukrepov in vseh drugih ukrepov, ki so potrebni za stabilizacijo finančnega sistema.

Mednarodni denarni sklad je potrdil 7,6 milijarde dolarjev vredno posojilo Pakistanu, ki ga je finančna kriza močno prizadela, predvsem zaradi zmanjšanja tujih rezerv.

Vrh najbolj razvitih in najhitreje rastočih svetovnih gospodarstev tako ne pomeni večje prelomnice, saj je sledil razkol med ZDA in Evropo glede reforme mednarodnega finančnega sistema in institucij. Evropa se zaradi največje svetovne finančne in gospodarske krize po veliki depresiji v 30. letih prejšnjega stoletja zavzema za strožja pravila na mednarodnem finančnem trgu, medtem ko ZDA in nekatere druge države zagovarjajo zmernejše reforme.

Vrh brez Obame
"Delimo odločenost, da popravimo težave, ki so pripeljale do te krize," je zbranim voditeljem ob začetku vrha dejal George Bush, ki čez dobra dva mesece zapušča ovalno pisarno. Njegovega naslednika na položaju ameriškega predsednika Baracka Obame na vrhu v Washingtonu ni, je pa tja kot opazovalca poslal nekdanjo državno sekretarko Madeleine Albright in nekdanjega republikanskega kongresnika iz Iowe Jima Leacha.

Zdaj je čas za akcijo
Voditelji najhitreje rastočih gospodarstev so opozorili, da zmanjkuje časa za zajezitev gospodarske škode, ki jo je povzročila kriza na kreditnem trgu, ki se je začela pred 17 meseci. "Če ne bomo hitro ukrepali, nam grozi, da bomo padli v depresijo," je opozoril brazilski finančni minister Guido Mantega in dodal, da sta potrebni tako reforma finančnih regulativ kot usklajena vladna poraba denarja.

V boju s krizo največja azijska gospodarstva - Kitajska, Japonska in Južna Koreja - razmišljajo o nekaterih ukrepih, kot je zamenjava valute, ki bi okrepili njihovo regionalno obrambo pred globalno finančno krizo.

Bo Kitajska odprla mošnjiček deviznih rezerv?
Pri reševanju krize bo ključno vlogo odigrala Kitajska, ki ima skoraj dva bilijona deviznih rezerv. Britanski premier Gordon Brown je najhitreje rastoče svetovno gospodarstvo pozval, naj s presežkom denarja financira Mednarodni denarni sklad, ki bi potem lahko podeljeval več kriznih posojil.

T. V./K. T.