Prvič v 50 letih bi lahko na Škotskem do zdaj vladajoče laburiste premagala Škotska nacionalistična stranka (SNP), ki se zavzema za neodvisnost Škotske. Ta ideja je dobila nov zagon po letu 1998, ko je vlada v Londonu dovolila oblikovanje regionalnih parlamentov v Walesu in na Škotskem ter jima dodelila dodatne pristojnosti. Škotski parlament lahko odloča o zadevah, kot so zdravstvo, izobraževanje, sodstvo, kmetijstvo in promet, medtem ko so gospodarske zadeve, davki, obramba in zunanja politika še vedno v pristojnosti britanskega parlamenta.

Izidi bodo znani v petek. V primeru zmage BNP-ja bi lahko bil referendum o neodvisnosti Škotske že leta 2010, kar bi povzročilo razpad 300 let stare politične zveze med Škotsko in Anglijo. Po podatkih javnomnenjskih anket se za popolno ločitev od Združenega kraljestva zavzema le 27 Škotov, podelitev širših pristojnosti na škotski parlament jih pa podpira 52 odstotkov.

Funt in kraljica ostaneta
Škotski nacionalisti bi v primeru neodvisnosti za svojo valuto ohranili funt, vendar dopuščajo tudi možnost prevzema evra, na čelu države pa bi še vedno ostala britanska kraljica Elizabeta II. Po zgledu Norveške bi nacionalisti radi oblikovali poseben sklad, kamor bi se stekal del prihodkov od črpanja nafte, ki bi jih namenili prihodnjim rodovom. Radi bi uvedli tudi pristojbine na prevoz jedrskih konic prek Škotske, s čimer želijo London prepričati, naj se odpove nameščanju novega jedrskega orožja v pokrajini.