Svetovno prvenstvo bi organizirali v sodelovanju z drugimi državami severovzhodne Azije, pri čemer je Mun verjetno mislil Kitajsko. Po mnenju medijev je omenjeni predlog poskus, da bi z inovativnimi sredstvi prispevali k razrešitvi krize na Korejskem polotoku.

Podobno pozitivno vlogo, kot jo je pred več kot štirimi desetletji odigral pri normalizaciji diplomatskih odnosov med ZDA in Kitajsko namizni tenis, naj bi tokrat odigral nogomet pri reševanju vse bolj zaostrene korejske krize.

Novi južnokorejski predsednik Mun, ki se zavzema za obnovitev sodelovanja s Severno Korejo, namreč predlaga, naj bi v okviru normalizacije odnosov na Korejskem polotoku Severna in Južna Koreja gostili v sodelovanju z drugimi državami s tega območja svetovno nogometno prvenstvo leta 2030.

Kitajski nacionalni šport
Kakšno bo stališče uradnega Pekinga do te pobude, bo bolj jasno po jutrišnjih pogovorih med kitajskim predsednikom Ši Džinpingom in predsednikom FIFE Giannijem Infantinom v Pekingu.

Kitajska, kjer so nogomet pred dvema letoma razglasili za nacionalni šport številka ena, namreč ne skriva namere, da bi bila gostiteljica svetovnega nogometnega prvenstva leta 2030 ali štiri leta pozneje.

Kitajska je doslej sodelovala samo na svetovnem nogometnem prvenstvu leta 2002, na katerem je s tremi porazi hitro izpadla iz nadaljnjega tekmovanja. Na lestvici Fife je Kitajska še vedno le na 82. mestu.

V Seulu upajo, da bo njihov najnovejši predlog prispeval k vzpostavljanju novega ozračja na Korejskem polotoku. Kot menijo analitiki, naj bi tudi v Washingtonu začeli postopoma opuščati politiko groženj do Severne Koreje.