Prišel je tudi čilski predsednik Ricardo Lagos, ki je s tem prispeval k sprostitvi več kot 50 let trajajočega diplomatskega spora med državama. Zastopnika je imela tudi Slovenija, ki jo je predstavljal predsednik Janez Drnovšek.

Ob prisegi je napovedal začetek nove zgodovine Bolivije. Zagotovil je, da bo ustavil ropanje bolivijskih naravnih virov, pri čemer je izpostavil nesposobnost neoliberalnega modela. Kljub temu je obljubil, da bo kot predsednik zastopal vse bolivijske državljane, analitiki pa menijo, da ga v naslednjih petih letih čaka trdo delo, saj je Bolivija najrevnejša država Južne Amerike.

V soboto je v bližini jezera Titicaca potekal poseben indijanski obred, s katerim so pred prisego posvetili Moralesa. Od tujih voditeljev je bil na tem obredu le Drnovšek.

Morales je na predsedniških volitvah 18. decembra lani zmagal kot predstavnik levičarskega gibanja, ki v Južni Ameriki doživlja nov razcvet. Levousmerjeni politiki so na oblasti tudi v Čilu, Argentini, Urugvaju, Braziliji in Venezueli.

Vzpon Moralesa se je začel z njegovim prihodom na mesto vodje sindikata pridelovalcev koke, ki je osnovna sestavina mamila kokain. V zadnjem času si je ugled pridobil tudi z nespretnim upravljanjem bolivijske vlade z rezervami zemeljskega plina. Domorodci, na čelu katerih je sam Morales, so zaradi tega pozvali k nacionalizaciji plina, s čimer naj bi največ pridobili revni. Po izvolitvi je napovedal, da si bo predsedniško plačo zmanjšal za polovico, na 1.700 dolarjev.

Njegova najtesnejša zaveznika sta postala prav tako zaprisežena levičarja, predsednika Venezuele in Kube, Hugo Chavez ter Fidel Castro, to pa največ skrbi vzbuja Washingtonu.