Petrič, ustavni sodnik in dolgoletni diplomat, je izpostavil, da ni pomembno, iz katere države bo direktor, temveč to, da IAEA dobi dobrega direktorja.

V svojih nastopih so nekateri izmed petih kandidatov poudarjali svoje osebne zasluge, drugi pa zasluge svojih držav za neširjenje jedrskega orožja oz. razvoj jedrske tehnologije. Petrič je izpostavil, da je to, da se neka država bori za položaj naslednika Egipčana Mohameda El Baradeja, pravzaprav napačen pristop: "Saj ne gre za to, da ima država to mesto, gre za to, da ima agencija dobrega generalnega direktorja."

Konec El Baradejevega obdobja
Kandidati za položaj, ki ga 30. novembra El Baradej zapušča po treh zaporednih štiriletnih mandatih, so po nastopih tudi odgovarjali na vprašanja, ki so se po besedah Petriča nanašala predvsem na izboljšanje dela agencije ter na njene uspehe in neuspehe v preteklosti. Čeprav je zasedanje potekalo le dan po drugem jedrskem poskusu Severne Koreje in ponovnem sporočilu Irana, da se o svojem jedrskem programu ne namerava več pogajati, so se kandidati raje osredotočili na širok spekter nalog, ki jih opravlja agencija, tudi na razvoj jedrske tehnologije.

Za kandidata z največ možnostmi, ki pa naj hkrati ne bi bile zadostne, velja Japonec Jukija Amano. Kot močna kandidata izpostavljajo tudi Belgijca Jean-Pola Ponceleta in Španca Luisa Echavarrija. Možnosti bi lahko imel tudi Petrič, ki bi bil lahko še najbolj sprejemljiv tako za države z juga, kot tudi za nekatere države z zahoda glede na to, da je Slovenija članica EU-ja in Nata. Na Petričev uspeh upajo tudi na zunanjem ministrstvu v Ljubljani.

Stvari so sicer še odprte, več naj pa naj bi bilo znanega po neformalnem, zaprtem zasedanju Sveta guvernerjev 9. junija, na katerem naj bi potekalo neformalno glasovanje, katerega cilj je zmanjšati število kandidatov.

K. S.