"Slovenija želi, da bi BiH z institucionalnimi in gospodarskimi reformami uspel tako, da bi bil na koncu zrel za vstop v EU, in če se bo tako odločil, tudi v Nato," je dejal Pahor. Ob tem je poudaril odločitev predsedstva BiH-a, da pripravi deklaracijo o evropski perspektivi države - uveljavitvi pridružitvenega in stabilizacijskega sporazuma so 16. marca zeleno luč prižgali tudi zunanji ministri EU-ja.

Novo strategijo EU-ja do BiH-a je Pahor izpostavil kot "politični kredit, ki ga je EU investiral v BiH, in EU pričakuje, da bodo oblasti v BiH-u sposobne upravičiti to zaupanje na kredit. Zdaj je ta trenutek, ki zahteva od oblasti v BiH-u, da storijo nujne korake, Slovenija pa bo tako bilateralno ali v okviru regionalnih ali drugih pobud pomagala," je dodal Pahor.

Prvi uradni obisk v Sloveniji
Predsedujoči predsedstvu BiH-a Mladen Ivanić je izpostavil zelo dobre in prijateljske odnose med državama ter pomoč Slovenije BiH-u po lanskih majskih poplavah. Ravno zato se je po njegovih besedah predsedstvo odločilo, da svoj prvi uradni obisk v tujini opravi ravno v Sloveniji. Tako Pahor kot Ivanić sta poudarila, da med državama ni odprtih političnih vprašanj. Ivanić pa je omenil vprašanje starih deviznih vlog nekdanje Ljubljanske banke, ki se je po njegovih besedah rešilo z lansko sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu. To je Sloveniji naložilo poplačilo še nepoplačanih deviznih varčevalcev v podružnicah LB v Sarajevu in Zagrebu.

Na vprašanje, ali je BiH Sloveniji že posredoval podatke o varčevalcih podružnice LB-ja v Sarajevu, je Ivanić dejal, da so se dogovorili, da bosta veleposlanika držav reševala to vprašanje. Kljub dozdajšnjim različnim stališčem, kdo naj bi imel te podatke, BiH ali banka, je izrazil prepričanje, da bodo to rešili skupno. "Glavno je, da se odločitev sodišča uresniči in gotovo bomo prišli do podatkov na tak ali drugačen način," je dodal.

Cerar: Slovenija bo izvršila sodbo sodišča
V zvezi z uresničevanjem sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru varčevalcev nekdanjega LB-ja je slovenski premier Miro Cerar sogovornikom ponovil znano stališče, da bo Slovenija, četudi se s sodbo ne strinja, to izvedla in že pripravlja načrt za njeno izvršbo. Ob tem je opomnil, da bo Slovenija pri tem potrebovala tudi sodelovanje in verodostojne informacije oblasti BiH-a. Cerar je obisk označil kot dodaten kazalnik, da gre za resnično prijateljski državi, in izrazil željo za nadaljnjo krepitev gospodarskih in drugih odnosov med državama.

Pahor: Slovenija bo pomemben vlagatelj v BiH-u
Trgovinska menjava med državama znaša okoli milijardo evrov in ostaja na enaki ravni že nekaj let. Predsednik Pahor je ob tem poudaril, da slovensko gospodarstvo, Slovenija je že zdaj četrta največja investitorica v BiH-u, okreva in bo v prihodnosti pomemben vlagatelj v BiH-u.

Pri tem je omenil, da bo 1. in 2. junija vrh 100 v Portorožu, na katerem se bo okviru v procesa Brdo sestalo sto najmočnejših poslovnežev, ki bodo govorili o nekaterih skupnih pobudah. S člani predsedstva - ob Ivaniću sta na obisku tudi člana predsedstva Dragan Čović in Bakir Izetbegović - se je Pahor pogovarjal tudi o skupnih infrastrukturnih projektih, da bi bila uporaba denarja iz evropskih skladov tako za BiH kot za Slovenijo in celotno regijo uspešnejša.

Na procesu Brdo v Črni gori tudi Mogherinijeva
Slovenski predsednik je napovedal, da se bo 11. julija udeležil spominske slovesnosti ob 20. obletnici genocida v Srebrenici, da bi se v imenu Slovenije poklonil žrtvam v želji, da se kaj takega ne bi nikoli več ponovilo.
"Tudi zato Slovenija nadaljuje proces Brdo," je dodal in napovedal srečanje predsednikov držav v okviru procesa Brdo letos v Črni gori, prihodnje leto pa v Sarajevu. Še prej se bodo v okviru procesa letos sestali zunanji ministri, srečanja pa se bosta udeležila tudi zunanja ministra Francije in Nemčije ter visoka zunanjepolitična predstavnica Federica Mogherini.