A razmere v Libiji so še vedno negotove. Usmrtitev diktatorja Moamerja Gadafija in oboroževanje raznih uporniških skupin sta izzvala nove spore. Obnova države poteka počasi, obračunavanje z ostanki Gadafijevega režima pa povzroča politične spore.

O življenju v Libiji danes smo se pogovarjali s slovenskim poslovnežem, ki tam dela in živi že 15 let. Jože Gričnik, lastnik podjetja Hidromontaža s sedežem v Tripolisu, se je v Libijo vrnil pred dvema letoma, kmalu po Gadafijevi likvidaciji. Glavna težava, kot pripoveduje, so nenadzorovane oborožene tolpe, zato po novi Libiji ne potuje več sam.

Kot pravi, je revolucionarni optimizem v postgadafijevski Libiji izginil. "Bili so polni upanja, polni načrtov, kako bodo vse spremenili, kako bo lepo, kako bodo vsi imeli službe, zdaj pa se je pokazalo, da politična oblast preprosto ne najde izhoda," razlaga Gričnik.

Ruševine, ki jih je za seboj pustil Nato
V državi primanjkuje elektrike, oskrba z vodo je motena, nekatera mesta, kot je Misrata, so porušena, dela je, kot pravi Gričnik, veliko, a obnova stoji. "Začetek obnove se je videl recimo v elektroindustriji, v oskrbi z vodo, to, kar mi delamo, pa pri plinu in na rafinerijah. Medtem ko so infrastrukturni objekti porušeni. Taki, kot jih je pustil Nato."

Gričnik ob tem opozarja, da bi mednarodna skupnost, ki je Libijcem pomagala strmoglaviti Gadafija, morala izpolniti svojo dolžnost do ljudi tudi v povojni Libiji.
Helena Milinkovič