Na Valu 202 se je novinarka Veronika Gnezda pogovarjala z Urošem Coljo, koordinatorjem organizacije Hrana za življenje, ki je po potresu kot prostovoljec pomagal na Haitiju.
Colja je še vedno v stiku s tamkajšnjimi prostovoljci, ki med drugim poročajo o tem, da kolera še vedno ni zajezena in da terja svoje žrtve. "To bo dolgotrajen proces, saj ljudje niso dovolj izobraženi, kako se temu izogniti, kako bolezen preprečiti. Poleg tega je premalo sredstev," razlaga Colja.
Velik problem na Haitiju ostaja nasilje: "Nasilje je bilo jasno vidno vsem prostovoljcem, ker je Haiti že od nekdaj zelo reven predel sveta, to pa za sabo navadno potegne kriminal, še zlasti ob večjih katastrofah. Na Haitiju srednjega sloja ni - so le izjemno revni ali pa bogati, ki so večinoma obogateli prav s kriminalnimi dejavnostmi."
Le še peščica organizacij vztraja
Kako pa je leto dni pozneje s humanitarnimi organizacijami v državi? "Žal je veliko humanitarnih organizacij že mesec ali dva po potresu odšlo s Haitija, ne da bi jim uspelo doseči svojih osnovnih ciljev, s katerimi so tja prišli. Infrastruktura in naivno načrtovanje pomoči na tem območju je bilo vzrok za to, da so morali končati svoje dejavnosti."
Colja in njegova organizacija Hrana za življenje so svoje dejavnosti končali v začetku aprila zaradi pomanjkanja financ, pa tudi kadrov. Mesečni strošek deljenja hrane v taboriščih je namreč znašal 7.000 dolarjev.
Na Haitiju so danes večinoma ostale le še organizacije z močnimi finančnimi fondi in tiste, ki so partnerice Združenih narodov.
Slovesnosti ob obletnici
Naj spomnimo, Haiti je natanko pred letom dni stresel uničujoč potres z magnitudo 7. V nekaj sekundah je umrlo več kot 220.000 ljudi, dva milijona pa jih je ostalo brez strehe nad glavo.
Obletnice katastrofe, po kateri si najrevnejša država na zahodni polobli še ni opomogla, se bodo na Haitiju spomnili z žalnimi slovesnostmi.
Dvodnevne žalne slovesnosti, ki so jih začeli v torek, bodo vrhunec dosegle danes z minuto molka ob 16.53 po krajevnem času, ko so se tla pred letom dni stresla. Eden izmed današnjih glavnih dogodkov bo maša na prostem na ruševinah katedrale v haitijski prestolnici, ki se je porušila med potresom.
Ruševin, tako kot večine drugih, tudi leto dni po potresu še vedno niso odstranili. Med drugim bodo tudi simbolično položili temeljni kamen za stanovanjski projekt v središču Port-au-Princea. Po potresu so državo z desetimi milijoni prebivalcev prizadeli še orkani, poplave in izbruh kolere, ki je doslej zahtevala že več kot 3700 žrtev.

Izmučeni Haitijci so nekaj upanja videli v novembrskih predsedniških volitvah, ki pa so jih politiki spremenili v farso. Kdaj bo drugi krog volitev, ni znano. Kaos v državi se je še poglobil.
Šotorska mesta kljub donacijam
Mednarodni donatorji so za obnovo Haitija obljubili deset milijard dolarjev. Za prvih 18 mesecih je bilo zagotovljenih 5,3 milijarde dolarjev, vendar je bilo doslej za posamezne projekte namenjenih le 1,2 milijarde dolarjev, donatorji pa oklevajo pri izplačevanju sredstev. A kljub donacijam danes še vedno na tisoče ljudi živi v zasilnih taboriščih in šotorskih mestih, ki zaznamujejo pokrajino.
Poleg tega humanitarne organizacije in mednarodni opazovalci poročajo o pomanjkljivem vodenju vlade, pomanjkanju učinkovitosti, transparentnosti in sposobnosti mednarodnih partnerjev. Slaba je tudi koordinacija med vlado in mednarodnimi partnerji.