Sodelovanje med obema državama, ki ga najbolje ponazarjajo številna srečanja med najvišjimi funkcionarji obeh držav v zadnjih dveh letih, po mnenju kitajske uradne tiskovne agencije Šinhua ni samo najboljše v zgodovini, ampak ima tudi posebno dolgoročno strateško vsebino.

Takšen je na primer sporazum o tem, da bodo Kitajci zgradili hitro železniško progo med Pekingom in Moskvo, o skupni izdelavi največjega širokotrupnega potniškega letala na svetu, o bolj tesnem sodelovanju v poletih v vesolje, o večjih kitajskih naložbah v Sibiriji ter o postopni opustitvi dolarja kot obračunske denarne enote v medsebojnem trgovanju.

Podpisani sporazum bo za zdaj obsegal trgovino v višini 24 milijard dolarjev, Rusija pa razmišlja tudi o tem, da bi Kitajska uvoženi plin in nafto v okviru 400 milijard dolarjev vrednega sporazuma plačevala v svoji državni denarni enoti juanu. Rusija je velik del svojega kapitala, ki je bil naložen na Zahodu, zaradi sankcij prenesla v hongkonške banke.

Rusija h Kitajski zaradi zahodnih sankcij
Obe državi sta vzpostavili strateško sodelovanje s tem, da je Rusija zaradi zahodnih sankcij, posebej pa zaostrenih odnosov z ZDA, prvikrat v podrejenem položaju. Uradni kitajski krogi sicer poudarjajo, da strateško sodelovanje med državama ni naperjeno niti proti ZDA niti proti Evropi, Kitajska je na primer glede krize v Ukrajini nevtralna, vendar pa bo Rusiji prav sodelovanje s Kitajsko omogočilo, da bo precej nevtralizirala zahodne sankcije. Tega se očitno birokrati v Bruslju in vodilni evropski državniki ne zavedajo.