Po pričakovanjih in napovedih bi moralo na sodišče priti pismo odvetnika nekdanjega političnega vodja bosanskih Srbov, Svetozarja Vujačića, ki je zatrdil, da je pritožbo z navadno pošto oddal v petek zvečer. Zdaj se je Vujačić spet začel igrati skrivalnice.

"Opominjam vas, da je Karadžić državljan Republike srbske, zato bi bilo naravno, da bi pritožbo vložil v državi, katere državljan je, torej na Palah," se je vprašanju o podrobnosti vložitve pritožbe izmikal Vujačić.

Ker ni zakonsko omejen rok, v katerem bi morala pritožba priti na sodišče, Vujačić ne izključuje možnosti, da bi pritožba potovala tudi pet dni. Zakonsko je sicer določen rok za oddajo pritožbe. Ko bo prizivno sodišče prejelo pritožbo, ima izredni kazenski svet tri dni časa, da jo prouči.

Če bo pritožbo zavrnil, potem bo odločitev o izpolnitvi pogojev izročitve postala pravnomočna in jo prejme ministrstvo za pravosodje, ki potem dokočno odloči o izročitvi. Z okrožnega sodišča v Beogradu pa so sporočili, da se bodo sami odločili, kateri je "razumni rok", do katerega bodo čakali pritožbo.

Na skrivaj premeščen v Haag?
Po poročanju Reutersa pa bi lahko Karadžića v Haag prepeljali na skrivaj, da bi se tako izognili pozornosti medijev in množičnim protestom nacionalistov. Srbske varnostne službe naj bi dejale, da obstaja veliko načinov za "pretihotapljenje" na Nizozemsko, kot so zatemnjena vozila, skrivni izhodi, izročitev ponoči ali v koloni vozil ... "Samo deset ljudi v Srbiji točno ve, kaj se bo zgodilo," je izjavil visoki predstavnik vlade.

Se bo branil sam?
Po prihodu v Haag se bo Karadžić izrekel o krivdi glede zločinov, ki so mu očitani v obtožnici. "Nekaj dni po prihodu bo sodnik odredil prvo zaslišanje pred sodiščem in takrat se bo, če bo tako želel, Karadžič izrekel o krivdi. Lahko pa se odloči za 30-dnevni odlog," je dejala tiskovna predstavnica haaškega sodišča Nerma Jelačić. Dodaja, da je o odločitvi Karadžića težko ugibati. Po do zdaj znanih podatkih naj bi se Karadžić, po vzoru Miloševića in Šešlja, zagovarjal sam. "Tisti trenutek, ko bo prišel sem in ko se bo srečal s predstavniki sekretariata v priporu oz. ko se bo prvič pojavil pred sodnikom, bo imel priložnost, da pove, ali se bo branil in ali želi, da mu dodelijo odvetnika, potem pa bo sodnik sprejel odločitev."

Obširna obtožnica
Tako Karadžić kot Mladić, vojaški poveljnik bosanskih Srbov, ki je še vedno na begu, sta obtožena številnih zločinov: med drugim genocida v Srebrenici, v katerem je umrlo okoli 8.000 bošnjaških dečkov in moških, sodelovanja pri njem, zločinov proti človečnosti, kršitve vojnega prava, posilstev, nezakonitih deportacij in uničenja domov v BiH-u med aprilom 1992 in julijem 1995. Oba sta obtožena tudi zasedbe Sarajeva in izkoriščanja 284 ZN-ovih mirovnikov za živi ščit maja in junija 1995. 44 mesecev so sile pod njunim poveljstvom bombardirale mesto, da bi ubile, ranile in terorizirale civilno prebivalstvo Sarajeva, pri čemer je umrlo 12.000 civilistov.

K. T./A. P.