Obtožni svet je odločal za zaprtimi vrati, kot so poročali hrvaški mediji, pa Urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (Uskok) kot posebna veja hrvaškega tožilstva Sanaderja obtožuje sprejemanja podkupnine ter izdaje nacionalnih interesov. Sanader naj bi od predsednika uprave madžarske energetske družbe Mol Zsolta Hernadija za prepustitev upravljavskih pravic v naftni družbi Ina prejel 10 milijonov evrov.

Bodo združili oba postopka proti Sanaderju?
Tokratna obtožnica v primeru domnevne podkupnine Mola je prva proti Sanaderju, ki se nanaša na obdobje med letoma 2003 in 2009, ko je bil premier, že prejšnji teden pa se je začelo sojenje Sanaderju zaradi domnevnega prejetja pol milijona evrov nezakonite provizije od banke Hypo Alpe Adria sredi 90. let prejšnjega stoletja, ko je bil namestnik zunanjega ministra. Bremenijo ga tudi vojnega dobičkarstva.

Kot so povedali Sanaderjevi odvetniki, naj bi Uskok predlagal združitev postopkov Hypo banke in Mola, sodišče pa bo o tem odločalo naknadno.

Nadzorne kamere pokazale zaupni sestanek Sanaderja in Hernadija
Glavna priča v primeru Mola je sicer solastnik kemijske družbe Dioki in Novega lista Robert Ježić, ki naj bi ga Sanader prosil, naj organizira prevzem deset milijonov evrov podkupnine. Jutarnji list je že prejšnji teden poročal, da ima tožilstvo posnetek nadzorne kamere iz neke zagrebške restavracije, kjer naj bi bilo jasno vidno, da sta se Sanader in Hernadi ob kosilu pogovarjala o zaupnih zadevah. Komunicirala naj bi s sporočili na listkih, Sanader pa je pred tem iz svojega prenosnega telefona izvlekel celo baterijo.

Sanaderjevi odvetniki trdijo, da se je omenjeno srečanje zgodilo konec leta 2009, ko Sanader ni bil več premier, v Molu pa so resnost omenjenega videa primerjali z resnostjo risank o profesorju Baltazarju. Sanader je obtožbe, da je zlorabil premierski položaj in sprejel podkupnino od Mola večkrat zavrnil.

Sanader že lani zavrnil vse obtožbe
O pogodbi z Molom je Sanader lani že pričal pred saborsko parlamentarno komisijo, ki je raziskovala okoliščine privatizacije Ine, in javno zanikal, da bi sprejel provizijo, in zatrdil, da so vsi v vladi in predsedstvu HDZ-ja soglašali s spremembami pogodbe z Molom, ko so madžarskim partnerjem prepustili upravljavske pravice v Ini. Svojim nekdanjim kolegom je takrat sporočil: "Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade." Kot je dodal, domneva, da ga Ježić obtožuje, da bi si olajšal položaj.

Uskok ovrgel sum proti Polančecu
Uskok je medtem opustil sum, da je nekdanji podpredsednik vlade Damir Polančec, ki je pozneje postal priča v primeru Mola, pomagal Sanaderju glede upravljavskih pravic v Ini. Polančec je preiskovalcem povedal, da je nekdanji premier avtoritarno ignoriral mnenja ali vprašanja sodelavcev v vladi ter da je od začetka podpiral vse zahteve Mola glede Ine.

Hrvaško tožilstvo ni uspelo zaslišati Hernadija, saj so njihovi madžarski kolegi zahtevo zavrnili, ker naj bi omenjene informacije ogrožale varnost Madžarske. Hrvaško tožilstvo je nato sporočilo, da so primer že izročili Madžarski.