A med širjenjem trga svojega najslavnejšega penečega vina je Italija skoraj pozabila na še eno od "svojih" vin – na proséški prosékar.

Hrvaška proizvede okoli 3000 steklenic desertnega próšeka letno. Toda Italija je že leta 2009 zaščitila svoj prosecco: na severovzhodu države proizvedejo 620 milijonov steklenic tega penečega vina letno in tri četrtine ga izvozijo. Posel je vreden več kot 2,5 milijarde evrov.

"Prosecco zato ne more tvegati nevarnosti, ki bi jo prinesla zaščita tega drugega imena, in to ne glede na tip izdelka, obseg proizvodnje in kvaliteto," meni italijanski minister za kmetijstvo Stefano Patuanelli.

Problem je v podobno zvenečih imenih; obe sicer izhajata iz imena slovenske vasi Prósek na tržaškem Krasu, kar priznava tudi Patuanelli. Prav omemba tega kraja je bila osrednjega pomena pri zaščiti najbolj dobičkonosnega vina Italije. Patuanelli se dobro spomni podobne bitke za zaščito tokaja, ki pa jo je Italija izgubila tudi zato, ker mesto s tem imenom leži na Madžarskem.

Toda v vasi Prosek že pol tisočletja pridelujejo svoje vino, prosékar. Patuanelli je Tržačan in na naše vprašanje priznava, da Italija doslej ni izpolnila vseh obljub, ki jih je proseškim vinarjem dala v zameno za privoljenje k zaščiti prosecca.

"Vprašanje prosekarja je zelo drugačno od vprašanja zaščite hrvaškega prošeka," pravi. "Prosekar ima drugačno zgodovino in upravičeno pričakuje zaščito. Pripravljenost za to na naši strani je."