Za reformo šolskega sistema je glasovalo 161 senatorjev, proti jih je bilo 98, šest pa se jih je vzdržalo glasovanja. Reformo je konec novembra že potrdila poslanska zbornica, da bo začela veljati, pa jo mora potrditi še predsednik Giorgio Napolitano.

Reformi ostro nasprotujejo italijanski dijaki in študenti, ki so pripravili tudi množične proteste, in upajo, da je Napolitano ne bo podpisal. Predstavniki študentov so mu zato v sredo izročili seznam svojih pomislekov glede reforme.

Reforma predvideva združevanje posameznih predmetov, tako da bi na primer pet profesorjev zamenjal le eden. Prav tako so predvidene radikalna sprememba sistema napredovanja na univerzah in sankcije za ustanove z dolgovi ter proračunskim primanjkljajem. Predvsem to naj bi bil po trditvah italijanske vlade velik korak proti odpravljanju sistema protekcije na univerzah.

Univerze bodo same odgovorne za finance
Na univerzah bodo uvedli tudi zunanje finančne strokovnjake za nadzor porabe sredstev, ob tem pa bi "okrepili" avtonomijo univerz z nalaganjem večje odgovornosti na področju financ, znanosti in didaktike. Tako bi slabše vodene univerze dobile manj državnega denarja, v skrajnem primeru pa bi jim lahko uvedli tudi prokurista, ki bi uredil njihove finance.

Italijanski zakon o reformi šolstva, ki je bil sprejet leta 2008, predvideva tudi številne varčevalne ukrepe na srednjih šolah. Skupno naj bi stroške šolstva letno zmanjšali za okoli sedem odstotkov letno. To naj bi dosegli tudi z ukinitvijo okoli 130.000 delovnih mest - 87.000 učiteljskih in 44.500 v administraciji.