Špansko sodišče je izdalo evropski nalog za aretacijo Puigdemonta in zavrnilo njegovo prošnjo za zaslišanje prek videokonference. Evropski nalog za aretacijo pomeni, da ima Belgija tri mesece časa za odločitev, ali bo Puigdemonta in še štiri nekdanje poslance poslala nazaj v Španijo.

Puigdemontov belgijski odvetnik Paul Bekaert, ki je v preteklosti zastopal baskovske separatiste, je napovedal, da se bo njegov klient pritožil na zahtevo za izročitev, če jo bo belgijsko sodišče odobrilo, ter da je pripravljen polno sodelovati z belgijskimi oblastmi.

Belgijski tožilec Eric Van der Sypt je medtem sporočil, da so prejeli nalog za aretacijo, vendar ga v naslednjih dneh nameravajo preučiti, preden ga bodo predali belgijskemu sodišču.

Puigdemont napovedal kandidaturo na volitvah
Puigdemont, ki se po lastnih besedah v Belgijo ni zatekel po azil, temveč zato, ker lahko iz Bruslja lažje nagovori vso Evropo, je zatrdil, da lahko volilno kampanjo vodi kjer koli. Njegova stranka PDeCAT je sicer že v ponedeljek sporočila, da bo sodelovala na predčasnih volitvah, ki jih je razpisala španska vlada. "Imamo se za legitimno vlado. Obstajati mora kontinuiteta, da se svetu pove, kaj se dogaja v Španiji. Z vlado v zaporu volitve ne bodo nevtralne, neodvisne, normalne," je še dejal Puigdemont v intervjuju za belgijsko javno televizijo RTBF.

Preiskovalni pripor za devet članov parlamenta
Puigdemont sicer kljub sodnemu nalogu ni prišel na zaslišanje v Madridu, kjer je sodnica Carmen Lamela odredila preiskovalni pripor za devet članov njegovega parlamenta. Špansko sodišče jih bremeni uporništva, hujskaštva in nezakonito porabo javnih sredstev.

Vila po plačilu varščine na prostosti
Nekdanji katalonski minister za odnose s podjetji Santi Vila je medtem pripor že zapustil, saj je plačal 50.000 evrov varščine. Vila je kot edini imel možnost plačila varščine, ker je katalonsko vlado zapustil še pred razglasitvijo neodvisnosti pretekli teden, preostalih osem politikov pa lahko v priporu ostane do štiri leta. Devetega novembra bo sodišče zaslišalo še šest katalonskih voditeljev, ki jih bremenijo enakih obtožb.

Nov zagon za idejo neodvisnosti
Medtem je s priprtjem katalonskih politikov ideja o neodvisnosti dobila nov zagon. Več tisoč ljudi na ulicah Barcelone zahteva izpustitev aretiranih politikov. Več kot 20 katalonskih medijev je v skupni izjavi obsodilo priprtje članov odstavljene katalonske vlade in zahtevalo njihovo takojšnjo izpustitev, saj ukrepi španske vlade odpirajo novo temno poglavje španske zgodovine, je za Radio Slovenija poročala Špela Novak.

Stavka, demonstracije in brezposelnost
Katalonske civilnodružbene organizacije in barcelonski mestni svet so za 8. november napovedali splošno stavko ter množične demonstracije za 11. november. Negotovost v Kataloniji je medtem oslabila tudi katalonsko in posledično špansko gospodarstvo. Najnovejši podatki o brezposelnosti kažejo, da se je ob tem, ko podjetja svoje sedeže iz Katalonije selijo v druge dele Španije, brezposelnost v tej regiji oktobra povečala bistveno bolj kot v drugih delih Španije, kjer je sicer prav tako narasla. Brez dela je v Kataloniji ostalo skoraj 15.000 ljudi.

Evropska komisija sicer še naprej ponavlja stališče, da gre za špansko notranjo zadevo, s čimer pa se ne strinja škotska premierka Nicola Sturgeon, ki je tvitnila, da bi morali spor glede prihodnosti Katalonije reševati po politični poti, ne pa z zapiranjem političnih nasprotnikov - kar bi morali po njenem vsi demokrati obsoditi, je še poročala Novakova.

Ankete kažejo na novo zmago odstavljene koalicije
Pred predčasnimi volitvami 21. decembra javnomnenjske ankete sicer kažejo na ponovno zmago koalicije Junts Pel Si (Skupaj za 'da') s 35,2 odstotka, kar bi pomenilo, da bi ta lahko z levičarsko stranko CUP znova vzpostavila večino, s čimer bi katalonsko vlado sestavljali isti akterji kot pred razpustitvijo.

Španska vlada je dejala, da v tem primeru ne bi imela drugih možnosti, kot da s koalicijo tudi začne pogovore. "Lahko jim ponudimo nov dialog, v katerem bi poskušali zadovoljiti katalonske želje po več avtonomije in poskusili spremeniti ustavo," je v intervjuju za francoski Le Figaro dejal španski zunanji minister Alfonso Dastis in dodal, da nekateri celo omenjajo federalni model, v katerem bi Katalonija dobila več avtonomije.