Španski nalog za njihovo aretacijo medtem ostaja v veljavi.

Evropski priporni nalog je za četverico katalonskih politikov izdalo t. i. nacionalno sodišče, a primer je od njega prevzelo vrhovno sodišče, ki je danes sprejelo odločitev, da nalog prekliče. Puigdemont in štirje člani njegove odstavljene vlade - Lluis Puig, Clara Ponsati, Meritxell Serret in Toni Comin so sicer v ponedeljek v okviru odločanja o njihovi morebitni izročitvi Španiji nastopili na sodišču v Bruslju. Sodnik je odločitev napovedal za 14. december.

Začetek predvolilne kampanje
Novica iz Madrida je prišla na dan, ko se je v Kataloniji po treh mesecih napetega političnega dogajanja začela kampanja pred regionalnimi volitvami 21. decembra. Po anketah sodeč, pokrajina glede želje po neodvisnosti ostaja razdeljena. Volitve v Kataloniji je sklicala španska vlada, potem ko je zaradi razglasitve neodvisnosti v regionalnem parlamentu 27. oktobra v skladu s posebnimi ukrepi prevzela nadzor v tej avtonomni pokrajini.

Tedanji predsednik regionalne vlade Carles Puigdemont se je s četverico ministrov pred sodnim pregonom zatekel v Bruselj, drugi del nekdanje katalonske vladne ekipe pa je pristal v priporu v Madridu. Proti vsem poteka preiskava zaradi obtožb upora, vstaje in zlorabe javnih sredstev. V ponedeljek je sodišče v Madridu šest nekdanjih ministrov proti plačilu varščine izpustilo na prostost.

Stranke, ki so za neodvisnost, od leta 2015 imele večino
Na zadnjih volitvah leta 2015 je neodvisnosti naklonjenim političnim silam s 47,8 odstotka osvojenih glasov v parlamentu uspelo vladati z absolutno večino, saj je stranke, ki so nastopile na skupni listi, podpirala tudi skrajno leva stranka CUP.

Glede na zadnje ankete se jim tokrat napoveduje med 44 in 46 odstotki glasov podpore, kar pomeni, da bi lahko tudi izgubile večino poslanskih sedežev. Kot je pokazala v ponedeljek objavljena raziskava madridskega inštituta CIS, bi tri liste strank osvojile 44,4 odstotkov glasov in s tem 66 ali 67 sedežev v 135-članskem parlamentu.

Junqueras in Puigdemont na volitve ločeno
V naspritju z zadnjimi volitvami so tokrat neodvisnosti naklonjene stranke združene le okoli obsojanja represije Madrida, medtem ko imajo na prihodnost Katalonije različne poglede. Glavni sili gibanja za neodvisnost - Katalonska republikanska levica (ERC) Oriola Junqueraasa in Puigdemontova sredinska PDeCAT, ki sta leta 2015 nastopali skupaj, sta tokrat kljub pozivom Puigdemonta k enotnemu nastopu druga drugi tekmici. CUP medtem obema očita, da se nista ostreje uprli madridskemu prevzemu oblasti in pozvali ljudi na ulice.

Ankete najboljši izid napovedujejo ERC-ju na čelu z nekdanjim podpredsednikom katalonske vlade Junquerasom, ki ostaja v priporu. Na njihovi listi je tudi nekdanja predsednica parlamenta Carme Forcadell, ki je po plačilu varščine na prostosti. Stranka ne postavlja določenega datuma morebitne dokončne odcepitve, češ da zaradi razkola v Kataloniji ta trenutno ni mogoča.

Puigdemont, ki je ustanovil lastno volilno listo Junts per Catalunya (Skupaj za Katalonijo), se po drugi strani ne odpoveduje ničemur in vztraja, da gre pri volitvah za "drugi krog" oktobrskega referenduma o neodvisnosti. Kampanjo vodi kar iz Bruslja, kjer namerava, ne glede na odločitev glede njegove izročitve Španiji, ostati vsaj do volitev.

Na drugi strani pa stranke, ki so proti neodvisnosti Katalonije, računajo na visoko volilno udeležbo v upanju, da jim uspe premagati nasprotni blok. Anketa CIS napoveduje celo 90-odstotno udeležbo. Stranke za ohranitev enotnosti Španije naj bi osvojile 44,3 odstotka glasov in s tem 59 ali 60 sedežev. A tudi one bodo kampanjo vodile ločeno.

Liberalna stranka Ciudadanos, katalonska veja socialistične stranke in Ljudska stranka premierja Mariana Rajoya v določeni meri nagovarjajo iste volivce, niso pa se želele pred volitvami povezovati.

Bo jeziček na tehtnici stranka županje Barcelone?
Strokovnjaki vidijo slabe možnosti za vlado tako enega kot drugega bloka. V trenutno okoliščinah bi lahko ključno vlogo odigrala stranka Catalunya en comu, ki sta jo skupaj oblikovala barcelonska županja Ada Colau in leva stranka Podem. Stranka je proti neodvisnosti, a se zavzema za zakonit referendum o tem vprašanju.