Vlada nekdanje sovjetske republike želi bronasti spomenik sovjetskega vojaka, ki leži ob velikem kamnitem zidu v mestnem središču, premakniti na pokopališče, obenem z njim pa prekopati tudi okostja 14 rdečearmejcev, ki so domnevno pokopani pod spomenikom.

Območje okoli spomenika so zaščitile policijske enote, ki jih je pozneje napadla tisočglava množica večinoma rusko govorečih protestnikov. Da bi jih razgnali, so policisti uporabili gumijevke in solzivec.

Rusija je načrt označila za žaljenje spomina na vojake, ki so se borili proti fašizmu, Estonijo pa opozorila na resne posledice dejanja. Uradni Talin takšne obtožbe zavrača in zagotavlja, da bo poseg opravljen s potrebnim velikim spoštovanjem. Obenem zatrjuje, da je trenutna lokacija sredi prometnega središča neprimerna in pomeni resnično žaljenje spomina na medvojne čase.

V Estoniji eno tretjino prebivalstva sestavljajo Rusi, spomenik pa je v preteklosti služil kot mesto njihovih shodov. Po državi je sicer veliko sovjetskih spomenikov, ki pa ne vzbujajo pozornosti, čeprav je veliko Estoncev prepričanih, da je bila sovjetska vladavina po vojni vsaj toliko represivna kot nacistična med vojno.