Na grških otokih Lezbos in Kos, kamor vsak dan prispejo številni novi prebežniki, ki želijo nadaljevati pot na celino, so izbruhnili pretepi in prerivanje. Policija je v pretepu posredovala s solzivcem, laže poškodovanih je bilo več ljudi.

Na otoku Lezbos pa se je steplo okoli 200 neregistriranih prebežnikov, večinoma iz Afganistana, ki so se hoteli s silo vkrcati na trajekt za pristanišče Pirej blizu Aten. Policija je proti njim uporabila šokgranate. Kljub izgredom je ladja pravočasno izplula iz pristanišča na Lezbosu.

V Pirej je medtem prispelo okoli 2.500 prebežnikov, ki so s trajektom pripluli z otokov Kos, Kalimnos, Leros in Lezbos. Že v četrtek zvečer je v to pristanišče prispel trajekt s 1.700 prebežniki. Oba trajekta se danes vračata na otoke v Egejskem morju, od koder bosta na celino pripeljala nove begunce.

"Trenutek resnice"
Kos sta danes obiskala evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos in prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans, ki sta si na terenu ogledala kaotične razmere.

"Pred nami je trenutek resnice v evropski zgodovini," je na novinarski konferenci dejal Timmermans. "Lahko nam uspe skupaj in enotno ali pa lahko vsakemu spodleti na svoj način, v svoji državi, na svojih otokih," je prepričan. Tudi Avramopulos meni, da ne gre niti za "madžarski niti za nemški niti za grški problem". "V EU potrebujemo sodelovanje," se je strinjal evropski komisar.

Po besedah Timmermansa je nujno zagotoviti, da lahko Evropa sprejema begunce in migrante na human način in tako, da čim prej ugotovi njihovo identiteto. Obenem so potrebni dodatni ukrepi, ki bi zagotovili hitro vračanje migrantov, ki niso upravičeni do azila. "Evropa brez meja v trenutnih pogojih ne more preživeti," je menil. "Naša družba temelji na določenih predpostavkah organizirane solidarnosti, ki bi jo popolnoma spodkopali, če bi preprosto rekli, da lahko vsakdo pride," je dejal drugi mož Evropske komisije.

A Evropa mora tudi izpolniti svoje moralne in pravne obveze in nuditi ljudem, ki bežijo pred vojno in preganjanjem, zatočišče. "Če bomo pozabili na to, bomo pozabili, kdo smo, in prepustili Evropo ksenofobom, skrajnežem, ki jo bodo uničili," je dejal Timmermans.

Timmermans in Avramopulos sta po četrtkovih pogovorih s predstavniki oblasti v Grčiji obiskala Kos, da bi si ustavila sliko o dogajanju na enem v trenutni krizi najbolj obremenjenih otokov Egejskega morja. Da bi te nekoliko razbremenili, naj bi v Pireju v kratkem zaživel poseben center za begunce, kjer bi jih registrirali in ugotavljali, ali so upravičeni do azila, je napovedal Avramopulos.

Dvojico evropskih komisarjev je na Kosu pričakalo več deset jeznih prebivalcev otoka, ki so ju zmerjali z izdajalcema. "Uničili ste naš otok," so med drugim vzklikali.

Vse več prebežnikov čez Balkan
Med prebežniki z Bližnjega vzhoda je trenutno najbolj priljubljena pot čez Balkan, kar predstavlja ogromno breme za tamkajšnje države. Samo v četrtek je iz Grčije v Makedonijo prišlo okoli 5.600 beguncev, od četrtka do petka zjutraj pa je v Makedonijo nezakonito vstopilo 1.808 beguncev. Podobno je v Srbiji, kjer število beguncev, ki vstopajo v državo, krepko narašča.

V noči s četrtka na petek je v Preševo na jugu Srbije prišlo 4.000 beguncev, kar je bistveno več kot v prejšnjih dneh, ko je v Preševo prišlo od 2.000 do 2.500 beguncev. Od začetka leta so v Srbiji skupno registrirali 115.000 beguncev.

Tiskovna predstavnica Visokega komisariata ZN-a za begunce (UNHCR) Melissa Flemig je v Ženevi razmere v Makedoniji v povezavi s prihodom vedno večjega števila beguncev označila za dramatične, čeprav Makedonija ostaja tranzitna država, saj si večina migrantov želi drugam.

Po podatkih makedonskega notranjega ministrstva večina migrantov prihaja iz Sirije, sledijo pa Afganistanci, Pakistanci in Iračani. Večina beguncev prečka grško-makedonsko mejo v bližini mesta Gevgelija, nato pa nadaljujejo pot proti Srbiji.

Odkar so v Makedoniji sredi junija uvedli registracijo beguncev in migrantov, je v to državo prišlo okoli 59.000 beguncev, od tega 48.000 iz Sirije.

Pred obalo Libije pogrešan čoln z najmanj 40 ljudmi
V zatočišču za begunce v kraju Heppenheim blizu Frankfurta je ponoči zagorelo. Med požarom je bilo v zgradbi okoli 60 ljudi. Nihče med njimi ni bil huje poškodovan. Ali je šlo za požig, za zdaj ni jasno, a policija preiskuje vse možnosti. Že prej je bilo več požigov centrov za begunce v Berlinu, na Spodnjem Saškem in Bavarskem, v večini primerov še preden so bili ti naseljeni, navaja Deutsche Welle.

Mednarodna organizacija za migracije je medtem sporočila, da je pred obalo Libije izginil čoln, na katerem je bilo od 40 do 50 prebežnikov. Po podatkih tiskovnega predstavnika organizacije Joela Millmana je do zdaj na nevarni poti čez Sredozemsko morje umrl 2.701 človek, več kot 364.000 pa jih je prispelo v Grčijo, Italijo in Španijo.

Britanci zahtevajo sprejem več beguncev
Po pritisku britanske javnosti je premier David Cameron napovedal, da bodo sprejeli še dodatnih tisoč prebežnikov. V spletni peticiji je 330.000 Britancev pozvalo vlado v Londonu, naj sprejme več beguncev. Cameron je tarča kritik, da v begunski krizi ne stori dovolj, v Veliki Britaniji pa so poslanci primorani razpravljati o pobudah, ki jih podpre več kot 100.000 ljudi.

London je do zdaj poudarjal, da pomaga na samih kriznih območjih. V preteklih štirih letih so od začetka državljanske vojne v Veliki Britaniji sprejeli okoli 5.000 beguncev iz Sirije, navaja DPA.

Države pripravljene sprejeti večje število prebežnikov
Sprejem večjega števila beguncev je napovedala tudi kosovska predsednica Atifete Jahjaga, in sicer okoli 3.000 beguncev iz Sirije. Po mnenju Jahjage bi jih lahko namestili v oporišča, ki so jih včasih uporabljale sile Kfor. Gre za zanimiv predlog na obubožanem Kosovu, katerega lastni državljani še vedno skušajo dobiti azil drugod po Evropi, predvsem v Nemčiji.

Kosovci sicer niso edini prebivalci držav z Zahodnega Balkana, ki si skušajo lepšo prihodnost s prošnjo za azil ustvariti v Nemčiji. Izmed 196.000 prvih prošenj za azil, ki so jih v Nemčiji migranti vložili do konca julija, jih je bilo 42 odstotkov z Zahodnega Balkana, je pred dnevi poročal nemški Spiegel.

Pripravljenost sprejeti večje število prebežnikov je napovedala tudi Srbija. Prav tako naj bi več prebežnikov sprejela Finska, in sicer do 30.000.