59-letni Merčep je zaradi slabega zdravstvenega stanja trenutno v toplicah, potem ko je šest mesecev preživel v zaporniški bolnišnici Dubrava.
Obtožnico so vložili po polletni preiskavi, Merčepa pa bremeni, da je osebno izdal ukaze za nezakonite aretacije, mučenja in uboje srbskih civilistov v obdobju med 8. oktobrom in sredino decembra leta 1991 v Pakrački Poljani ter Zagrebu.
Obtožnica navaja, da so pripadniki njegove enote, v javnosti znani kot "merčepovci", nezakonito aretirali 52 oseb, 43 so jih ubili, tri so še vedno uradno pogrešane, šest pa jih je mučenje in zlorabe s težkimi fizičnimi in psihičnimi travmami preživelo.
Mučenje, nato strel v glavo
Obtožen je tudi, da ni storil ničesar, da bi svojim podrejenim preprečil nezakonite aretacije, mučenje in poboje civilistov, čeprav se jih je zavedal. Od 52 civilnih žrtev, kolikor naj bi jih imel Merčep na vesti, jih obtožnica z imenom in priimkom navaja 28, preostalih 24 pa še vedno obravnavajo kot neznane žrtve, katerih posmrtne ostanke so našli v grobovih v Pakrački Poljani.

Obtožnica razkriva, da je bila enota rezervistov MUP pod Merčepovim poveljstvom nameščena na zagrebškem velesejmu in v Pakrački Poljani. V Pakracu so društveni dom in slačilnico nogometnega kluba Jedinstvo spremenili v zapor in mučilnico, kamor so privedli oropane srbske civiliste, jih pretepali, rezali z nožem, jih prisilili, da pozdravljajo z ustaškim pozdravom "za dom spremni" (v prostem prevodu "pripravljeni za boj za domovino in ognjišče"), jih mučili z elektrošoki, prisilili, da drug drugemu izkopljejo grobove, nato pa jih usmrtili s strelom v glavo.
Merčep je nekatere žrtve zasliševal, eno izmed njih pa je po šestih dnevih mučenja spustil na prostost, češ da gre za pomoto.
Kriv tudi za poboj družine
Med 43 ubitimi civilisti so tudi trije člani družine Zec, Mihajlo, Marija in njuna 12-letna hči Aleksandra. V sojenju, ki ga je proti petim pripadnikom njegovega voda leta 1992 vodilo sodišče v Zagrebu in peterico na koncu razrešilo krivde, Merčepa niso poklicali niti kot pričo, poroča hrvaški Jutarnji list.

Merčep je za primer Zec zdaj obtožen po poveljevalni odgovornosti, obtožnica pa pušča odprto vprašanje obnove postopka neposrednim morilcem družine.

Čeprav so skupine civilne družbe, mediji in del javnosti že dolgo izpostavljali Merčepove zločine, proti njemu ni potekala nobena preiskava zaradi usmrtitve 20 srbskih civilistov v Vukovarju poleti leta 1991 in zaradi njegove vloge pri dogodkih v Gospiću, kjer so zajeli in usmrtili več kot 100 srbskih civilistov. Za ta zločin je bil Tihomir Orešković obsojen na 15 let, Mirko Norac na 12 in Stjepan Grandić na deset let zaporne kazni.

Za Merčepovo vlogo v vojni se je zanimalo tudi haaško tožilstvo, z njim pa se je ukvarjala tudi ameriška CIA, ki je leta 2006 na svoji spletni strani omogočila dostop do poročila iz leta 1995 o Merčepovi vlogi pri zločinih nad Srbi v Pakrački Poljani, Gospiću, Vukovarju in Zagrebu.