Selaković je na današnji novinarski konferenci v Beogradu dejal, da Srbija izidov teh referendumov v skladu z ustanovno listino ZN-a ter splošno sprejetimi načeli in normami mednarodnega javnega prava ne more priznati.

Priznanje izidov bi bilo po Selakovićevi oceni "popolnoma v nasprotju s srbskimi državnimi in nacionalnimi interesi", pa tudi v nasprotju "s srbsko politiko ohranjanja ozemeljske celovitosti in suverenosti ter nedotakljivosti meja".

Zunanji minister se je pri tem skliceval na vzporednice med ruskim napadom na Ukrajino in problematiko Kosova, na kar je na 77. zasedanju Generalne skupščine ZN-a v New Yorku pred kratkim opozoril tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

"Kakšna je razlika med suverenostjo Ukrajine in Srbije? Suverenost in ozemeljska celovitost Srbije sta bili grobo kršeni, kar ste vi ali vsaj nekateri izmed vas uzakonili in mednarodno priznali," je na zasedanju zbranim dejal Vučić.

Nekdanja srbska pokrajina Kosovo je leta 2008 razglasila neodvisnost, ki je Beograd ne priznava, priznava pa jo del mednarodne skupnosti. Glede vojne v Ukrajini Vučić manevrira med Rusijo in Zahodom, saj je po eni strani ruski napad obsodil, po drugi pa je zavrnil sankcije proti Moskvi.

Na ozemljih na vzhodu in jugu Ukrajine, ki so v celoti ali delno pod nadzorom ruskih sil, so proruski separatisti v petek začeli referendume o priključitvi Rusiji. Njihovo izvedbo so Kijev in zahodni zavezniki obsodili kot nezakonito prilaščanje ozemlja. Referendumi v regijah Lugansk, Doneck, Herson in Zaporožje naj bi sicer trajali do torka, ko bodo začeli preštevati glasove.