Dačić je za Danas potrdil, da ima srbsko notranje ministrstvo v lasti t. i. zvočni top. Zatrdil je, da ga ne uporabljajo, niti ga niso namestili na katero od vozil, temveč da so ti sistemi shranjeni v skladišču.

Srbski portal nova.rs je medtem objavil fotografijo, ki prikazuje napravo, ki bi lahko bila zvočni top, nameščeno na pokrov motorja policijskega džipa v času sobotnih protestov v Beogradu.

Na vprašanje novinarja, zakaj je pred tem izjavil, da notranje ministrstvo ne poseduje zvočnega topa ali katerega koli drugega podobnega zvočnega orožja, je Dačić odgovoril, da je šlo za nespretno izjavo.

"To je bila nespretna izjava. S tem je bilo mišljeno, da notranje ministrstvo tega sredstva ni uvrstilo v svoj arzenal prisilnih sredstev," je pojasnil za Danas.

Nakup sistema, katerega uporaba je v Srbiji prepovedana, je označil za zgrešeno naložbo. "Verjetno se je takrat mislilo, da bo sprejet nov zakon o policiji, ki bi kot eno od sredstev prisile predvidel tudi uporabo zvočnega orožja," je dodal.

Več srbskih nevladnih organizacij je do ponedeljka zbralo več kot 3000 pričevanj udeležencev sobotnega množičnega protesta v Beogradu glede do zdaj še nepojasnjenega dogodka, ki je vznemiril protestnike.

Evropska komisija je v začetku tedna izrazila pričakovanje, da bodo srbske oblasti izvedle preiskavo navedb o uporabi zvočnega topa, nevladniki pa so sprožili peticijo, v kateri zahtevajo mednarodno preiskavo incidenta.

Šestega množičnega protesta po novembrskem zrušenju nadstreška se je v soboto po navedbah srbskega Arhiva javnih zborovanj udeležilo med 275.000 in 325.000 ljudi, po navedbah oblasti pa med 88.000 in 107.000.

Skupščina potrdila odstop premierja

Srbska narodna skupščina je medtem potrdila odstop premierja Miloša Vučevića, s čimer je prenehal mandat celotni vladi.

S potrditvijo odstopa Vučevića je začel teči 30-dnevni rok za sestavo nove vlade. Če je v tem času ne bodo sestavili, bodo v Srbiji razpisali predčasne volitve, ki bi po besedah predsednika Aleksandra Vučića lahko potekale 1. ali 8. junija. Vučević bo funkcijo premierja opravljal do sestave nove vlade.

Vučević je nepreklicno odstopno izjavo podal 28. januarja, potem ko so v Novem Sadu napadalci, ki so prišli iz prostorov vladajoče Srbske napredne stranke (SNS), pretepli študente, ki so tam lepili letake za bližajoči se protest.

Srbija se je v politični krizi znašla po novembrskem zrušenju nadstreška na novosadski železniški postaji, v katerem je umrlo 15 ljudi. Državo so kmalu zatem zajeli množični študentski protesti, na katerih med drugim zahtevajo objavo vseh dokumentov o prenovi postaje in kaznovanje odgovornih ter obračun s korupcijo.

Parlamentarne volitve v Srbiji, tudi takrat predčasne, so nazadnje potekale decembra 2023. Obenem so tedaj potekale tudi lokalne volitve v Beogradu in številnih drugih mestih ter pokrajinske volitve v Vojvodini. Na vseh ravneh je zmagala vladajoča stranka SNS.

Kos imela "konstruktivno srečanje" z Vučićem

Medtem se je s predsednikom Srbije sestala evropska komisarka za širitev Marta Kos. Kot je zapisala na omrežju X, sta razpravljala o konkretnih korakih na poti Srbije v EU in ponovila pričakovanja o jasni evropski usmeritvi Srbije.

"S predsednikom Vučićem sem imela konstruktivno srečanje. Poudarila sem, da je širitev proces, ki zahteva sodelovanje celotne družbe. To ni mogoče brez močne civilne družbe in neodvisnih medijev. To je najboljša pot naprej," je po srečanju z Vučićem sporočila Kos.

Vučić pa je na družbenih omrežjih sporočil, da sta imela s komisarko "korekten in vsebinski pogovor o aktualnem dogajanju v Srbiji, izpolnjevanju srbske reformne agende, pospešitvi procesa pristopnih pogajanj in izvajanju Evropskega načrta rasti za Zahodni Balkan".

Srbski predsednik je po lastnih navedbah ponovil, da Srbija ostaja zavezana izpolnjevanju svojih obveznosti pri uresničevanju načrta rasti, krepitvi sodelovanja in stabilnosti v regiji, pa tudi zaščiti mednarodnega prava in svojih nacionalnih interesov.

Predsednik Srbije se je ob tem danes v Bruslju sestal tudi z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem. Med ključnimi temami njunih pogovorov so bilateralno sodelovanje med Srbijo in zvezo Nato, delovanje Nata na Kosovu ter razmere v Bosni in Hercegovini.