Na beograjskem letališču je Šešlja pričakalo več sto članov njegove stranke in njegovih privržencev. Svojemu voditelju so pripravili velik sprejem s številnimi transparenti z napisi podpore, njegovimi portreti in zastavami stranke in Srbije.

"Haag me je na brutalni način vrgel iz temnice. Nisem tega zahteval niti nisem postavljal pogojev. Hoteli so se me samo čim prej rešiti. Boj je trajal nekaj dlje, a zmagi se ne gleda na zobe," je ob prihodu na letališču povedal Šešelj, ki se je leta 2003 pod pritiskom srbskih oblasti prostovoljno predal haaškemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.

Radikalci organizirajo veliki shod
Podpredsednik Srbske radikalne stranke (SRS) Zoran Krasić je za agencijo Beto tudi napovedal, da bodo v soboto v Beogradu pripravili veliko zborovanje, na katerem bo spregovoril tudi Šešelj. Haaško sodišče je Šešlja, ki je obtožen vojnih zločinov, iz pripora v Scheveningnu začasno izpustilo zaradi slabega zdravstvenega stanja, srbska vlada pa je morala dati zagotovila, da je načeloma pripravljena jamčiti, da ne bo prišel v stik s svojimi žrtvami ali pričami haaškega tožilstva.

Sojenje že davno končano, sodbe pa ni
Šešelj je bil v haaškem priporu od 24. februarja 2003. Sojenje se je začelo leta 2007 in končalo marca 2012, a še zdaj ni jasno, kdaj bo znana sodba. Obtožen je vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti nad Hrvati in Bošnjaki na Hrvaškem, v BiH-u ter Vojvodini med letoma 1991 in 1993. Tožilstvo zanj zahteva 28 let zapora. Šešelj vztraja, da ni kriv.

Pred 30 leti kot razbijalec države obsojen na osem let
Pred razpadom Jugoslavije je bil oporečnik proti komunističnemu režimu, ki so v znanem procesu kljub ostremu srbskemu nacionalizmu podpirali vsi nasprotniki jugoslovanskega režima, proces v Sarajevu pa je pritegnil pozornost Zahoda. V svojih tezah je zahteval ukinitev enopartijskega socialističnega sistema in obstoječih republik in preoblikovanje v samo štiri nacionalne republike: močno povečano Srbijo, zmanjšano Hrvaško in Slovenijo ter Makedonijo v enakem obsegu kot prej.

Leta 1984 je bil Šešelj kot protidržavni element pod obtožbo srbskega nacionalizma in anarholiberalizma obsojen na osem let zapora, pozneje je bila kazen zaradi mednarodnega pritiska znižana na dve leti, od katerih je večino prebil v samici.

Vodja obujenega četniškega gibanja
Ob razpadanju Jugoslavije je obudil tradicionalno Srbsko radikalno stranko, ob tem je ob blagoslovu srbskega političnega izseljevanja prejel tudi naziv četniškega vojvode, saj je veljal za voditelja srbske protikomunistične opozicije, pri čemer je bil v hudem sporu z drugim opozicijskim voditeljem Vukom Draškovićem.

V času vojn tudi zaveznik Miloševića
Radikalci so v času vojn organizirali četniške paravojaške enote pod imenom Beli orli, ki so sodelovali tudi pri zločinih v Vukovarju in pri etičnem čiščenju na začetku vojne v Bosni in Hercegovini. Prva leta vojn je bil zaveznik s Slobodanom Miloševićem, ki je prevzel njegovo mantro o mejah Velike Srbije na relaciji Karlobag-Karlovac-Virovitica. Septembra 1993 se je z Miloševićem sprl in bil vržen iz vlade ter začasno spet končal v zaporu.

V času kosovske krize in vojne v letih 1998 in 1999 je znova postal podpornik Miloševića in začasno celo podpredsednik vlade. Ob porazu zaradi Natovega posredovanja so radikalci kot edina stranka v parlamentu glasovali proti umiku s Kosova.

Iz Haaga doslej izpustili le na smrt bolne
Šešljevo zdravje se je medtem občutno poslabšalo. Pri 60-letniku naj bi odkrili metastaze na jetrih, potem ko je bil konec lanskega leta operiran zaradi raka na debelem črevesu. Šešelj je doslej tretji haaški obtoženec, ki so ga začasno izpustili iz zdravstvenih razlogov. Druga dva sta kmalu po izpustitvi umrla, poroča hrvaška agencija Hina.