Zaradi bojazni pred maščevanjem otroci družin, ki jim preti maščevanje, ne hodijo v šolo. Foto: EPA
Zaradi bojazni pred maščevanjem otroci družin, ki jim preti maščevanje, ne hodijo v šolo. Foto: EPA
Albanka ob sliki Enverja Hoxhe
Med vladavino albanskega voditelja Enverja Hoxhe je bilo krvno maščevanje strogo prepovedano. Foto: EPA
Pripadniki posebnih enot albanske policije
Ogrožene družine nočejo prostiti policije za pomoč. Foto: EPA

To državo še posebej ovira na poti v Evropsko unijo, saj se s težavo bojuje proti zakoniku, ki je bil sprejet še v srednjeveških časih. Nevladna organizacija Odbor za narodno spravo sicer meni, da je bil ukrep vlade uspešen, a na svojih domovih se še vedno skriva na stotine družin. Te so sicer na domovih varne, saj kanonsko pravo domove šteje za varno zatočišče, v katerega ne sme poseči nihče. Tako ljudje postajajo ujetniki preteklosti: odrasli ne morejo delati, medtem pa otroci ne hodijo v šole. Nekateri zato bežijo iz Albanije, a pogosto se zgodi, da se ne izognejo maščevalni roki.

Med komunistično vladavino Enverja Hoxhe je bila za tiste, ki so posegli po krvnem maščevanju, predvidena ostra kazen. Zato je bila med mnogimi družinami prekinjena veriga ubijanja, toda v tranziciji je pravilo oko za oko spet zaživelo.

Že v komunizmu prepovedali maščevanje
Po padcu komunizma pa je v državi, predvsem na severu, spet zavladalo staro kanonsko pravo, ki med drugim dovoljuje že več kot 2.000 let staro krvno maščevanje za uboje družinskih članov. Albanski profesor prava Ismet Elezi je dejal, da kanonski zakonik - izhajal naj bi še iz časov Ilirov, določa, da bo ubit vsak, ki ubija - "kri se maščuje s krvjo".

Otroci šol ne obiskujejo
Zakonik, ki v Albaniji in na Kosovu velja od 15. stoletja dalje, pravi, da v uboje ne smejo biti vpleteni dečki, mlajši od 16 let, a kljub temu se to pravilo krši, zato ogrožene družine otrok, v strahu, da se jim ne bi pripetilo kaj hudega, ne pošiljajo v šole. Proti temu se bojuje tudi albansko ministrstvo za šolstvo, ki je uvedlo izobraževalne programe za takšne otroke.

"Problem je v tem, da se morajo maščevanju odreči vsi moški člani družine, in lahko se zgodi, da vsi, razen enega, privolijo v pobotanje, a če niso soglasni, pade vse v vodo," pravi albanski minister za pravosodje Enkelejd Aliebeaj.

Kanonski zakonik tudi določa orožje, ki je lahko pri maščevanju uporabljeno, a Elezi poudarja zdaj tega ne upošteva tako rekoč nihče. "Uporabljajo se pištole, kalašnikovi, bombe, mine in razstreliva."

Tudi po poročanju britanskega BBC-ja se kanonsko pravo še vedno krši. Tako naj bi bile nekatere družine ogrožene zaradi umorov, ki so se zgodili pred 50 leti. Kljub nevarnosti, ki jim preti, pa za pomoč ne prosijo policije, ker "to ni v njihovi navadi".

Kanonsko pravo le izgovor za ubijanje
Elezi pojasnjuje, da le malo ljudi, mlajših od 35 let, resnično pozna kanonsko pravo. Večinoma ga le izrabljajo kot izgovor za ubijanje. "To je skrb vzbujajoče, saj prva določba pravi, da lahko ubiješ le morilca," dodaja albanski profesor. Pri tem še pove, da "danes krvno maščevanje ne zajema le članov ožje družine, ampak tudi širše. Celo ženske, deklice in majhni dečki so lahko žrtve maščevanja."

Kanonsko pravo po njegovih besedah ne preprečuje prvega umora, potem ko je kri prelita, pa predvideva pobotanje med družinama, a pogosto traja, dokler ne umrejo vsi moški člani ene družine. Zdaj je spet v uporabi, saj družine nimajo zaupanja v nemočne organe oblasti in policijo.

Miha Raičevič
miha.raicevic@rtvslo.si